bisága -e ž (ā)
nekdaj preprosta (dvodelna) popotna torba ali vreča za čez ramo: oprtati bisago; beračeva, ciganska bisaga; pren. ko so ga zalotili, je imel pripravljeno polno bisago laži
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
bisāga -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
bisága, f. der Quersack, Jan., Zv., Št.; tudi pl. bisage, Habd., BlKr.; — prim. lat. bisaccium, Mik. (Et.).
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
bisaga samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
bisaga ž, F2, mantica, -ae, biſſaga, torba, ṡhakel; manticularius, en tát, kateri moſhnè, torbe, biſſage krade
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
bisaga -e ž bisaga: sakaj v' beſſagi mest. ed. ie bila ſvoje guante pernesla (II, 520) ← rom., prim. it. bisaccia < lat. bisaccium ‛bisaga’
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
bisaga -e (besaga) samostalnik ženskega spola
preprosta torba ali vreča, ki se nosi prek rame; SODOBNA USTREZNICA: bisaga
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Črnovrški dialekt
Črnovrški
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 13
Dostopnost