bogínja -e ž (í)
1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva
2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja
3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje:
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
boginja
Predlog
boginje samostalnik ženskega spolanadnaravno bitje
IZGOVOR: [bogínja], rodilnik [bogínje]
Slovenski pravopis
Pravopis
bóg1 -á m, člov. -u -á -u -om; -ôva/-á -ôv; -ôvi -ôv v zvezi hvala bogú (ọ̑ ȃ; v zvezi ȗ) verovati v ~a; ~ sonca; poud.: biti ~ v družini |imeti veliko veljavo|; prizor za ~ove |imeniten, čudovit|
bogínja -e ž, člov. (í) ~ sreče; poud. Ta ženska je njegova ~ |oboževanka|; nardp. |vedeževalka|
bogínja -e ž, člov. (í) ~ sreče; poud. Ta ženska je njegova ~ |oboževanka|; nardp. |vedeževalka|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
bogínja, 1) die Göttin; on je boginjo vprašal in ne vprašal Gospoda, Dalm.; bọ̑ginja, Preš.; — 2) die Wahrsagerin, Mik.; — 3) neka gosenica, Ravn.-Cig.; (prim. bohinja, neka gosenica zelena z rožičem, Kr.-Valj. [Rad]).
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
boginja samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
boginja ž, F6, Dea, Boginîa; haruspica, zuperniza, ali ena tokova boginîa; minerva, -ae, ena boginîa per Aidjih s'imenom Pallas; Nanea, Boginîa Diana. 2.Mach:11; Svada, -ae, boginîa te ṡgovornoſti; Venus, -ris, ena Boginîa te lubeṡni, ali nezhiſtoſti
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
boginja -e ž boginja: Kej je sdaj taista nezhista Bogina im. ed. Venus ǀ Boginia im. ed. je bila polna persy ǀ Lep, inu kunshten je bil peld te Bogine rod. ed. Diane ǀ prezei ſo tej Bogini daj. ed. Ceres s'shita en kranzel ſturili ǀ ti ſe podstopish to nezhisto Bogino tož. ed. Venus gledat ǀ vſij Bogovi, inu Bogine im. mn. imaio na ſemlo pojti
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
boginja -e samostalnik ženskega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
boginja sam. ž ♦ P: 10 (TT 1557, TL 1561, TL 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MTh 1603)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
boginja -e (bogina, boginja, bogijnja) samostalnik ženskega spola
1. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij ženskega spola s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: boginja
2. protestansko ženska, ki ji papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnica, priprošnjica
3. ženska, ki s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalka
FREKVENCA: 25 pojavitev v 10 delih
Število zadetkov: 14
Dostopnost