Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
dínarski2 dínarska dínarsko pridevnik [dínarski]
    1. ki je v zvezi z Dinarskim gorstvom
      1.1. ki se nahaja na območju Dinarskega gorstva
ETIMOLOGIJA: po hrvaški in bosenski gori Dinara

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bósenski -a -o [bosənski] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Bosno: neprehodni bosenski gozdovi / bosenski tobak; bosenska preproga
SSKJ²
čílim -a m (ȋ)
v orientalskem okolju preproga: ogledovali so dragocene čilime in čibuke; živobarvni bosenski čilimi

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
bosanski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bosanska bosansko tudi bosenski bosenska bosensko pridevnik
IZGOVOR: [bosánski] tudi [bósənski]
Celotno geslo ePravopis
Bosna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bosne samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Bosni in Hercegovini
IZGOVOR: [bósna], rodilnik [bósne]
BESEDOTVORJE: Bosanec tudi Bosenc, Bosanka tudi Bosenka, Bosančev tudi Bosenčev, Bosankin tudi Bosenkin, bosanski tudi bosenski
ZVEZE: in mirna Bosna

Slovenski pravopis

Pravopis
bosánec -nca m z -em živ. (á; ȃ) neknj. pog. bosenski konj
Pravopis
Bósna -e ž, zem. i. (ọ̑) |pokrajina v Bosni in Hercegovini|: v ~i
bósenski -a -o [sə] in bosánski -a -o (ọ̑; á; ȃ)
Bósenc -nca [sə] in Bosánec -nca m z -em preb. i. (ọ̑; á; ȃ)
Bósenka -e [sə] ž, preb. i. (ọ̑)
Bósenčev -a -o [sə] (ọ̑)
Pravopis
pašalúk -a tudi pášaluk -a m (ȗ; ȃ) zgod. beograjski, bosenski ~
Pravopis
potúrica -e m, člov. (ȗ) neobč. bosenski ~ poturčenec; slabš. |izdajalec, odpadnik|
Pravopis
Selímović -a [ič] m s -em oseb. i. (ȋ) |bosenski pisatelj|
Selímovićev -a -o (ȋ)
Pravopis
Tvŕtko -a m, oseb. i. (ȓ) |bosenski ban in kralj|
Pravopis
Víšegrad1 -a m, zem. i. (ȋ) |bosenski kraj|: v ~u
víšegrajski -a -o (ȋ)
Víšegrajčan -a m, preb. i. (ȋ)
Víšegrajčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
bošniánski -a -o prid. bosenski, bosanski: szpolovlenih bosniánszkih vojákov KOJ 1848, 63

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Slovenski pravopis in prebivalska imena: »Bosanci« ali »Bosenci« ali ...

Zanima me stališče slovenistične stroke do vseh besed, izpeljanih iz poimenovanja Bosna, tj. pridevnikov in poimenovanj za prebivalca/prebivalko, zlasti v luči navedb v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 in v SSKJ2, kjer se na prvem mestu ali izključno pojavljajo oblike z e (bosenski, Bosenc, Bosenka, Bosenčev). Ali niso te navedbe v navzkrižju z rabo, ki povečini izpričuje oblike z a (Bosanec, bosanski itd.)?

Kako to, da v Pravopisu pri podiztočnicah bosenski in Bosenc obstajata dvojnici bosanski in Bosanec, pri podiztočnicah Bosenka in Bosenc pa analognih *Bosanka in *Bosančev ni?

Jezikovna
Slovenski pravopis in prebivalska imena: »Bosanci« ali »Bosenci« ali ... (2)

Razmišljam o besedotvornih različicah zemljepisnega imena Bosna, tj. (prednostno) Bosenc in Bosanec, navedenih v SP 2001. Vsekakor namreč prevladuje raba Bosanec, saj se Bosenc zdi nekoliko čudno in ne gre ravno v uho. Različica Bosanec – kljub njeni prednostni različici Bosenc – očitno ne bo izpodrinjena iz vsakdanje rabe, pisno in ustno, saj je navada pač železna srajca. (Mogoče bi bilo vredno poskusiti z boljše zvenečo različico Bosnec/bosneški, toda potem nastane težava pri tvorbi ženske oblike, saj se oblika Bosneka sliši grozno.)

Zakaj se je sestavljavcem SP 2001 zdelo smiselno poskusiti izboljšati te izpeljanke? Kakšna je pravzaprav prednost e (bosenski) pred a (bosanski) v tem primeru? 

Število zadetkov: 15