Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
bràt -a m
1. brat: brat tvoj KŠ 1754, 171; nyegov brat KM 1790, 20; brati tvojemi KŠ 1754, 66; tejva dvá brata KM 1790, 8; bratovje nyegovi KAJ 1870, 117; Stiri brátov KŠ 1771, 10; od brátov BJ 1886, 3; bratom i sestram BJ 1886, 3; med doſzta brátmi SM 1747, 30
2. v nagovoru tovariš, prijatelj: bráczi moji KŠ 1771, 730; primte brátye kupico AIP 1876, br. 1, 1; drága brátya SIZ 1807, 6; bratovje i szesztre KOJ 1845, 89; brátye KŠ 1754, 33
Prekmurski
greišìti tudi grejšìti tudi grešìti tudi grišíti -ím dov. grešiti: ſzmo ſze nej ſzrame'slüvali griſiti KMK 1780, 77; Zná ſzamo li grejſiti BKM 1789, 13; Véteni; gresiti KOJ 1833, 188; ino ako sto greiſi SM 1747, 14; vrág od zacsetka grisi KŠ 1754, 70; Ármi vſzaki dén vnogo greſimo TF 1715, 29; vnogo grisimo KŠ 1754, 169; ki grisijo KŠ 1771, 641; da bi vi ne greiſili SM 1747, 14; idi i vecs ne grejsi KŠ 1771, 292; ali ne grejſte KŠ 1771, 582; ne bom vecs griſio KMK 1780, 79; Gresijo ne bodem BKM 1789, 3b; Grejſili bomo KŠ 1771, 460; vám piſem: naj ne grisite KŠ 1771, 727
grišéči -a -e grešeč: Tak pa grisécsi prouti bratom, prouti Kriſztuſi grisite KŠ 1771, 505
Prekmurski
ízda prisl. še vedno, še zdaj: Jezik je izda vszakojacskoga dobroga nasztávlanya KOJ 1833, VIII; nemajo ednoga obcsinszkoga ravnitela, izda nega med nyimi práve szlo'snoszti KOJ 1845, 70; brázda ſze escse izda zná SIZ 1807, 14; da vnougi Velikási escse izda z-Petrom vlecséjo KOJ 1848, 16; bouvo pout proti Turniscsi preszekati, od stere sze izda tamosnyim trávnikom KOJ 1914, 107; szo vogerszka Goszpoda escse izdáj nej szi zvolili KOJ 1848, 43; Z bratom izdaj v szváji bodoucsi KOJ 1914, 125
Prekmurski
kčàsi prisl. takoj: Tou je, vſze grejhe kcsaſzi 'znyihovov kaſtigov navküp KŠ 1754, 135; Po tom ſze je ſzkázao vecs pét ſztou bratom kcsaſzi KŠ 1771, 521; ali Boug je k-csaſzi nyihov jezik zmejsao KM 1796, 14; Gdate mi kcsaszi doszta ténte tecsé z-pera KAJ 1870, 7
Prekmurski
Kolòša -e ž Kolose: Koloſa je bilou polo'zeno meſzto KŠ 1771, 601; Tim vu Koloſſi ſzvétim i vernim bratom KŠ 1771, 603
Prekmurski
napréj postávlati ~ -am tudi napréjpostávlati -am nedov. prikazovati: Eta csi bos naprej poſztávlao bratom KŠ 1771, 639; z-sterimi nájmre nasso volo naprejposztávlamo KOJ 1833, 142
napréj postavlajóuči ~ -a ~ -e tudi napréjpostavlajóuči -a -e prikazujoč: zacsnejo hasznovitoszt jákoszti v-náj lepsem obrázi naprejposztávlajoucs preporácsati KOJ 1845, 13; naprej poſztávlajoucsi, ka je Kriſztuſi potrejbno bilou trpeti KŠ 1771, 394
napréj postávleni ~ -a ~ -o postavljen: nego je eden járecz naprej poſztávleni KM 1796, 18
Prekmurski
nazvéjstiti tudi nazvéistiti tudi nazvéstiti -im dov. oznaniti: Jelenteni; znamenüvati, nazvejsztiti KOJ 1833, 161; ka je, ka mi más nazvejſztiti KŠ 1771, 415; Gda hocses ſzrcz ſzkrovnoſzti nazvejſztiti BKM 1789, 2; poſzlani ſzam ktebi, naj ti eta povejm i naſzvejſztim KŠ 1771, 162; i tá pridoucsa vám nazvejſzti KŠ 1771, 320; Vnyem ſzvo miloscso nazvejſzti BKM 1789, 25; idoucsa nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35; nazvejſztite Jakubi i bratom eta KŠ 1771, 380; ino ſzi nazveiſztil meni SM 1747, 67; ino ſzi je nazvejſzto tim málicskim KŠ 1771, 37; ár ſzi ti ſzám Boug tou nazvejſzto KM 1790, 107; on ga je nám nazvejſzto KŠ 1754, 102; niti pridoucsi ſto bratov je kaj nazvejſzto od tébe hüdoga KŠ 1771, 429; za iſztino dr'sati, ka je Boug nazvejſzto KMK 1780, 4; piſzmo naprej je nazvejſztilo Ábrahámi KŠ 1771, 561; Nazvejſztili ſzo pa nyemi, kaj Jezus ide mimo KŠ 1771, 233; Imenik .. kakti poká'se, i nazvejszti KOJ 1833, 13; Imenik .. kakti poká'ze i nazvêszti AIN 1876, 24; Nazvêszti Szlugom tvojim csinênye tvoje TA 1848, 75
nazvéjstiti se tudi nazvéstiti se -im se oznaniti se, naznaniti se: Paſztérom naſzvejſzti ſze BKM 1789, 6; Paſztérom ſze nazvêſzti, Po Anyelszkoj právoj povéſzti BRM 1823, 4; I pred Kriſztusom ſze mores nazvejſztiti SŠ 1796, 27; nego, naj ſze nazvejſztijo dela Bo'za vu nyem KŠ 1771, 296; Tou ſzo 'Zeleli; Dabiſze nyim nazvejſzto BKM 1789, 8
nazvéjsteni -a -o naznanjen: ér je na vsze, ka nyemi je nazvejszteno, rad pravo KOJ 1848, 72
nazvéjščeni -a -o
1. oznanjen: Eta je pa ta rejcs, ſtera je vám nazvejſcsena KŠ 1771, 705; Ár je tak nazvejſcseni, Da bode on Odküpitel BKM 1789, 56; Ár mi je nazvejſcseno od váſz KŠ 1771, 491
2. označen: da szo niki rejtki szpadáji nej nazvejscseni, potrejbno je KOJ 1833, 81; nazvejszcseno meni szkoncsanye TA 1848, 3
Prekmurski
obìlen -lna -o prid.
1. obilen, rodoviten, bogat: Eſcse je i Moj'ſeſſa z-Áronom vrét z-one obilne zemlé Boug vö zápro KM 1796, 41; Mi ſzmo ſzte Kánaniánſzke z-médom ino mlejkom tekoucse obilne zemlé SIZ 1807, 17; Goſzpodin Boug dáj dúgi 'sitek, z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nemárne vtraglivoſzti, ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b; Törke od Europe odvrno z-obilnim dobicskom KOJ 1848, 46; i po ſzedem puni vláti ſze znamenüje ſzedem obilni lejt KM 1796, 28
2. zelo velik, duhovno bogat: Miloſcsa vám bojdi i mér obilni vu ſzpoznanyi Bogá KŠ 1771, 717; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom, ka obilnoga vcsinite KŠ 1771, 17; Li ti szam me mores Krepiti v-tom vüpanyi Ino obilen tál Mi dati v-zvelicsanyi KAJ 1848, 149; Da bi pokázao vu priſeſztnom vrejmeni to prevecs obilno bogáſztvo miloſcse ſzvoje KŠ 1771, 576; ſztálni bojdite, obilni vu deli Goſzpodnovem KŠ 1771, 525; Váſz pa Boug napuni i obilne vcsini z lübéznoſztyov KŠ 1771, 619
obilnéjši -a -e obilnejši, bogatejši: Szlugi Kriſztuſovi ſzo .. bole ſzam jaſz vu delaj obilnejſi KŠ 1771, 548; I ſzrcszé nyegovo je obilnejſe kvám KŠ 1771, 541; Od obilnejſega ſzpoznanya Szvéte Hiſtórie ſztároga Teſtamentoma KM 1796, 84; da je onoj kotrigi, ſteroj ſze je kaj zmenkalo, obilnejſi poſtenyé dáo KŠ 1771, 515; Ár, csi bomo jeli, nebomo obilnejſi KŠ 1771, 505
Prekmurski
pernjàti se -ám se nedov. prepirati se: Vetekedni; boriti, stükati, pernyati sze KOJ 1833, 182; ino sze prime z-bratom Imreom za Horvatszki Ország pernyáti KOJ 1848, 32; naj ſze nad ricsmi ne pernyájo KŠ 1771, 648; Véksa Goszpoda szo sze med szebom pernyáli, nyefkali KOJ 1848, 72
Prekmurski
pobüdìti in pobidìti -ím dov.
1. pobuditi, povzročiti, da kaj nastane: je tak ſteo Ocsa nebeſzki vu nyihovi ſzerczáj dobro-volnoſzt pobüditi SIZ 1807, 8; ino oblübe pobüditi nemore KOJ 1845, 14; po národ neſzpametnom na ſzrditoſzt váſz pobüdim KŠ 1771, 471; Jaſz práj, zváſz pobidim, Vám Proroka BKM 1789, 39; i pobüdi vnami radoſzt KŠ 1771, 820; prouti krſztsanom zburkanye pobidi KŠ 1771, 400; Pobüdi vu ſzrczi gorécse 'selejnye KM 1783, 192; grobiánſztvo pa odornoſzt pobüdi KM 1790, 18; naj pobüdi ſzemen brati ſzvojemi KŠ 1771, 140; I tak ſzi vmem ſzrczi ti radoſzt pobüdo BKM 1789, 311; Ober toga je pa Boug rázlocsne protivnike pobüdo prouti Salamoni KM 1796, 68; Taki teda je pobo'sna mislejnya pobüdo vu ſzvojem ſzrczi KM 1790, 76; je Wladiszlav troust pobüdo, ka Ország Maximiliáni nepride vrouke KOJ 1848, 70
2. spodbuditi: Da nász na gószto prijimanye etoga ſzvesztva pobüdis KM 1783, 59; Pobüdimo eti znouvics naſſa ſzrczá na ſzpoznanye KM 1796, 96; Pobüdimo eti znouvics naſſa ſzrczá na ſzpoznanye KM 1796, 96; i vu dnévi onih králevcſin pobüdi Boug králevcſino, stera na veke oſztáne KM 1796, 79
3. povzročiti kako stanje: Ti 'Zidovje ſzo pa pobüdili düſe poganov prouti bratom KŠ 1771, 385; szláp sze je zdr’o, steri je na vodi veliko válovje pobüdo KAJ 1870, 165
4. nagniti: Zhüdimi miſzlami, gda je vnaſſem ſzrczi na grejh pobüdi KŠ 1754, 173
pobüdìti se -ím se
1. nagniti se: na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KM 1783, 53; Zakâ ſzi ſze na grêge rad pobüdo BRM 1823, 261
2. pobuditi se, nastati: Csi ſze necsiſzto mislejnye vnaſſem ſzrczi pobüdi KŠ 1754, 43; pobidi ſze med timi vörvajoucsimi gizdoſzt KŠ 1771, 488; csi sze pobüdi boj prôti meni, na nyega sze zaniham TA 1848, 20; I szvéta pobo'znoszt sze pobüdi povszéd KAJ 1870, 118; Nazviſcsáva, ka ſze pred ſzoudnyim dnévom ſpotlivczi pobidijo KŠ 1771, 721; Escse i med szuncza tráki Sze vodé pobüdijo KAJ 1848, 13; rávno teda ſze je etaksi gucs med nyima pobüdo KM 1790, 30; Ki ſzo ſze pa raztepli za volo nevole, ſtera ſze je pobidila nad Stevanom KŠ 1771, 377; Vu Vogrinaj sze je zdaj obcsinszko 'selejnye pobüdilo KOJ 1848, 7; nego i krivi Apoſtolje ſzo ſze pobüdili KŠ 1771, 434; Po tom ſzo ſze protivnoſzti pobüdile med dr'sinami KM 1790, 86
pobǜdjeni -a -o
1. vzbujen: nej je pobüdjeni med narodjenimi od 'zén vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35
2. povzročen: Za volo dalecs odporinyenoga Törka pobüdjenoga veszeljá KOJ 1848, 99; ſzvéte od Dühá ſz. pobüdjene miſzli KŠ 1754, 192
Prekmurski
podbádati -am nedov.
1. spodbujati, nagovarjati: Zgüba pri Várni je Hunyadia podbádala jo Törkom nazáj plácsati KOJ 1848, 58; Düjh Szvéti podbáda náſz, naj po Bo'soj vouli vſza csinimo KMK 1780, 19; ki te na okrádnejnye goszpodára podbádajo KOJ 1845, 52; ino ga je 'sena gizdáva tak dugo podbádala, da páli zacsne boj z-Imreom bratom KOJ 1848, 32; steri szo Bocskai Stevana podbádali, i súntali KOJ 1848, 86; Protesztantje szo szkoupoga Rákoczi Gyüria erdélszkoga poglavára tak dugo podbádali, da sze je on rejszan z-Svedmi szpajdáso KOJ 1914, 138
2. hujskati: 'Zidovje ſzo pa podbádali te pobo'zne i poſtene 'zene KŠ 1771, 385
Prekmurski
poklànjati se -klánjam se nedov. pozdravljati: I zácsali ſzo ſze nyemi poklanyati KŠ 1771, 152; Ovo csüjem váſz, da ſze z-lejpimi recsmi poklányate SIZ 1807, 21; i nikomi ſze na pouti ne poklányajte KŠ 1771, 202; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom KŠ 1771, 17
Prekmurski
razsóuditi -im dov. presoditi, razsoditi, razločiti: ki bi mogao kaj razſzouditi med bratom KŠ 1771, 499; Ár, ki jej i pijé nevrejdno, ſzám ſzebi ſzoudbo jej i pijé, ka ne razſzoudi tejlo Goſzpodnovo KŠ 1771, 513
rasóudivši -a -e ki ne razloči: Ár ſteri jej i pijé nevrejdno ne raſzoudivſi tejlo Goſzpodnovo KŠ 1754, 208
Prekmurski
sèstra -e ž
1. sestra, ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: Soror Szeſztra KMS 1780, A8b; mati Mária, Devicze Márie ſzeſztra, ali teticza KŠ 1771, 1 (B1a); ali nyegove, ali pa Barnabáſove Szeſztré KŠ 1771, 100; I tá je mejla ſzeſztro, ſtera ſze je zvála Mária KŠ 1771, 205; da nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; Pozdrávlajo te tvoje odbráne ſzeſztré ſzinovje KŠ 1771, 738; Ednoga očé i edne materé deca so bratovje ino sestre BJ 1886, 9; Eto je sestram pripovedávala BJ 1886, 4
2. pripadnica verske skupnosti: za ovoga naſſega brata (ſzeſztre) SM 1747, 62; Porácsam pa vám Febo ſzeſztro naſo ſzlü'zbeniczo Czérkvi KŠ 1771, 484; mi ſzmo ſzi vſzi bratovje i ſzeſztre KŠ 1754, 154; vſzem bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2
Prekmurski
strôšek -ška m
1. hrana, prehrana: Dáj, da mi i eta hrána Sztrosek bode i czeringa KŠ 1754, 259; Sztroſek bode i czeringa BKM 1789, 229; dopüſzto nyemi je, ka bi ſou kpriátelom za volo zadoblenyá ſztroska KŠ 1771, 424; Dávid, ki je ſztroſſek prineſzao vu tábori bodoucſim ſzvojim bratom KM 1796, 56; Henrik Czaszar gráde i meszta dao obzidati ino nyé z-sztroskom oszkrbeti KOJ 1848, 8; pren. [obhajilo] ár je poutni ſztroſek na vekivecsno zvelicsanye KMK 1780, 63; Da nász z-ovim Nebeszkim poutnim ſztroskom na ſzmrtnom vrejmeni pokrejpis KM 1783, 59
2. stroški, denarni izdatek: Fárnikom sze je niksi trüd i sztrosek nej vnou'sao za vcsenyé KOJ 1845, 6; Szvojemi szini Béli je tudi menye sztroska odloucso KOJ 1848, 35; Máli národ nezadolej nosziti potrebüvánoga sztroska za razszvecsenyé szvojega Országa KOJ 1833, XIV; ki ſcshé türen czimprati, jeli ſzi prvle ne ſzéde doli i zracsúna ſztroſek, csi má teliko, ka ga zgotovi KŠ 1771, 220; na ete jezik czejli Nouvi Zákon obrnyeni i ſztroskom vnougi vörni düsicz vo zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Kniga molitvena sz-pobo'snim sztroskom nikih plemenitih dobrocsinitelov Na ſzvetloſzt dána KM 1783, nasl. str.; naprêplacsárov ſzo escse tudi z-ſztroskom eti pêſzem vö Stampanye naprêpomogli BRM 1823, IV; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Sztroskom Plemenite 'Seleznoga Vármegyéva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; Stampane z sztroskom i piszkmi Reichard Károla TA 1848, 1; da nebi sztroski ino vojáczke falili KOJ 1848, 70; Verte mi, kâ vasi sztroskov Nemate zgubiti KAJ 1870, 23; i ka potom escse potrêbno bode na glihanye sztroskov AI 1875, kaz. br. 2; od minisztera na prêpolo'zene orszácske v-tanácsivanye vzeme AI 1875, kaz. br. 2; Velikási na szvojih sztroski szo du'zni na szpráviscsi nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3
Prekmurski
tróštati tudi tróuštati -am nedov. tolažiti: bi mogli ſzvoje troustati SM 1747, 1; eden drugoga opominati i trouſtati KŠ 1754, 133; tvoja palicza mené trousta ABC 1725, A8b; Dühá, steri náſz trousta SM 1747, 35; Goſzpon Kristus je trousta SM 1747, 30; nyega trousta SIZ 1807, 7; I sztaroszt trôstaj ti KAJ 1848; Bôg trôstaj me vu 'zukoszti TA 1848, 4; trouſtajte te neſzrcsne KŠ 1754, 103; Naj je trouſta KŠ 1771, 701; da bi je trouſtali nad nyidvi bratom KŠ 1771, 304; ſzta trouſtala brata KŠ 1771, 390
tróštati se tudi tróuštati se -am se
1. tolažiti se: ino bi ſze vucſili vu Kristuſſi veſzeliti ino troustati SM 1747, 40; vidi, da sze pomoucsi nemore troustati KOJ 1848, 8; Vüpam ſze, i trouſtam vu tvojoj dobrouti KMK 1780, 94; 'Zaloſztni, trôstajte ſze BRM 1823, 5; vu Kristussi ſze bodem vüpal, i troustal terdno SM 1747, 70; Naj ſze mi trouſtamo KŠ 1754, 216
2. upati, pričakovati: káksi pôv sze letosz trôstamo AIN 1876, 40
troštajóči tudi trouštajóuči -a -e tolažeč: Petra trouſtajoucſi BKM 1789, 95; Jasz csákam i na trôstajôcsega TA 1848, 54; Záto 'Zidovje trouſtajoucsi jo KŠ 1771, 304
Prekmurski
tüheni -a -o prid. tuj: Jasz szem tühéni vcsinyen mojim bratom TA 1848, 54
Prekmurski
vàš -a -e svoj. zaim.
1. vaš, izraža splošno pripadnost skupini oseb: ar vas nepriatel Vrág, okouli hodi SM 1747, 25; Otsa vas nebeſzki KŠ 1754, 126; i dönok Ocsa vas nebeſzki KŠ 1771, 20; ár vu nyegovom miri vass bode KOJ 1833, VII; ino vaſſega Bogá SM 1747, 6; brezi voule Ocsé vaſega KŠ 1771, 33; máte ſzád vas KŠ 1754, 128; ne ſzkrbte ſze za 'zitek vas KŠ 1771, 20; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; i vi Bo'zo volo cſinte, Vu vaſſem 'zitki BKM 1789, 18; i grejhi vaſſi ſzo vcsinili KŠ 1754, 74; na vaſſih greihov odpüſchenyé TF 1715, 44; ino za vſsih grehov voljo ſzeje zkrilo licze SM 1747, 6; Vaſsa hamicſija razloucſi váſz SM 1747, 6; Od ſzkopouſzti vaſſa ſega tüha naj bode KŠ 1754, 64; ino je vassa vola, naj ſze radüje SIZ 1807, 4; vdühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 97; ka sze zvün vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; gori czimprajte váſz na vaſſo vöro KŠ 1754, 2b; I vſzo vaso 'zaloszt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; Gda okorno 'zivéte Vu trdoſzti vasoj BKM 1789, 10; zgovárjajte szi na poszteli vasoj TA 1848, 4; Szuncze naj ne zájde nad vaſſov ſzrditoſztjov KŠ 1754, 41; doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; i nájdete pocsinek duſam vaſim KM 1771, 37; poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; Szrdcze vase 'zelê BRM 1823, 8; da vi vu vaſsih miſzlih trüdni nepoſztánete SM 1747, 28; Oh nevolno kerſchánſztvo vaſſe TF 1715, 4; poſzvecsenyé vaſſe KŠ 1754, 70; pouleg vaſſega vreimena TF 1715, 7; cséſzt vassega teila SM 1747, 84; ſzte nej odküpleni zmárnoga vaſſega vándranya KŠ 1754, 119; da vſze vaſſe vcſenyé tak rendelüite TF 1715, 6; ne ſzkrbte ſze za tejlo vaſe KŠ 1771, 20; Vaso mené pomáganye bode zaszlü'zeno AI 1875, kaz. br. 1; Naj ne kralüje grejh vu ſzmrtnom vaſſem tejli KŠ 1754, 73; zgovárjajte szi z vasim szrczom TA 1848, 4; naj ſze gda ne obte'zijo ſzrcza vaſſa vobloſzünoſzti KŠ 1754, 47; Vaſe ocsi ſzo pa blá'zene KŠ 1771, 43; Nikſa gnila rejcs zvüſzt vaſſi naj nejde KŠ 1754, 44; ino poterdite vaſſa ſzercza SM 1747, 28; ne obtrdite ſzrcza vaſſa KŠ 1754, 126; zorjánſzka zveizda gori zide vu vasſih ſzerczai SM 1747, 25; Csi máte nyevko vu ſzrczáj vaſſi KŠ 1754, 39; zakaj miſzlite vi hüda vu Szrczáj vaſi KŠ 1771, 28
2. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine oseb: Bejſte pred vasega Krála BKM 1789, 11; ka ſzo vaſi ſztariske zamüdili BKM 1789, 6b; gda ſzte vu hi'si vaſſi roditelov KM 1790, 82; dobre dári dávati ſzinom vaſſim KŠ 1754, 126; csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom KŠ 1771, 17; poſzlüsajte vaſſe roditele KŠ 1754, 33; znáte dobre dári dávati deczi vaſoj KŠ 1771, 22; vi zvasov deczov ne zamüdte BKM 1789, 6b
vàš -a -e sam. vaš: nej je vaſe znati vrejmena i dnéve KŠ 1771, 341; Ar ne iſcsem vaſa KŠ 1771, 551
Prekmurski
vèliki -a -o prid.
1. velik, ki izraža veliko količino ali mero: Veliki je dobicsek te pobo'znoſzti KŠ 1754, 64; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 6; moucs vel’ka BKM 1789, 18; edno veliko Razpetjé KOJ 1845, 6; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Zaszpáno dête v-eden veliki rôbec povila AI 1875, kaz. br. 7; Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 10; Csi veliko zalogo 'zelejmo KŠ 1754, 50; ſzi je veliko bradou napravo KM 1790, 20; naidemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; pokecs po ednoj veliki prászkányi kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szo z-velikim brojom v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, 1; Kagda more ta voda tákſa dugoványa cſiniti TF 1715, 32; veliki ſereg ſzviny KŠ 1771, 27; že sam veliki BJ 1886, 6; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; vſzem bratom ino ſzeſztram, velikim i málim SM 1747, 2; Csi velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; velike kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; 'ſile, i csütejnya majoucse velike i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; da vti veliki brgáj né szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; i zvelikimi dácsami tak lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, 3
2. ki izraža visoko stopnjo: Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 1; Csi ſzem glih velik grejsnik BKM 1789, 205; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Veliki czil té je KAJ 1848, IV; velika je ſzükesina TF 1715, 8; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; velika je tvoja vöra KŠ 1771, 52; Touje nasa velika okornoſzt BKM 1789, 2; kak je dönok velika Bosánſzka miloſztivnoſzt KM 1796, 8; ſze je velika modrouſzt Bo'sa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Veliko je tvoje pozványe KAJ 1848, 5; kaj je meſzto veliko ga krála KŠ 1771, 16; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A1; Velikoga gláſza ſzta med drugimi KM 1796, 74; Bogá velikoga bicsa SŠ 1796, 10; Zrok Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; ſzi ti mené Sztvoie velike milosche obarval ABC 1725, A5a; ſzi ti mené ſztvoie velike miloſcse obarval SM 1747, 43; Ár je dobroute velike BKM 1789, 8; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; veliko Bosjo ſzerditoſzt TF 1715, 37; na tvoio veliko dobroto ABC 1725, A7b; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Lüſztvo je vidilo ſzvetloſzt veliko KŠ 1771, 12; pobodo ſze ſzvojega rázuma za veliko preſtimanye KŠ 1771, 488; vu edno veliko tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; koteri rái vu velikoi préczimbi ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; Zato vu ovoi moioi velikoi nevoli zovém SM 1747, 57; po velikoj lübeznoſzti ſzvojoj lübo je náſz KŠ 1754, 117; setüj nám na pomoucs, vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; vſzo tvo radoſzt ti más V-velikoj práznoſzti SŠ 1796, 9; Jezus pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr'u KŠ 1754, 108; I eta govorécsi, zvelikim gláſom je kricsao KŠ 1771, 305; ki jáko zvelikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; šteri z velikim trüdom svojo hižico vláči AI 1878, 3; tembole zvelikov pokornoſzt-yov ſze ponizivſi TF 1715, 8; je predgao Evangyeliom zvelikov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 433; zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; Potom pá gori zvelikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; z veliko(v) szrcznosztjov ponüjati KOJ 1833, VII; Z-velikov szilov sze tá poscsévsi AI 1875, kaz. br. 7; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, kaz. br. 2; steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; za veliki i’ moudri zrokov volo SIZ 1807, 7; one velike dú'snoſzti premiſzliti SIZ 1807, 9; vu veliki mántraj ſzi düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237; zvelikimi dobroutami nedeljeni BKM 1789, 6; Vel’ki kri'z BKM 1789, 10; Velki -a -o AIN 1876, 11
3. v zvezah: veliki četrtek veliki četrtek: Na veliki Csetrtek KŠ 1771, 827;
veliki grejh glavni greh: grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; greihov, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; Ovo pred nyega polo'zim moje, Prevelike grejhe BKM 1789, 214;
veliki Karol Karel Veliki: denok je lih veliki Károl bio on junák KOJ 1848, 4; Velki Károl KOJ 1848, 6;
veliki petek veliki petek: Na veliki Pétek KŠ 1771, 828; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki KŠ 1771, 97;
veliki špan veliki župan: Bio je pa eden da veliki Spán zemliscse more meti KOJ 1848, 94;
veliki traven april: je szmert 8-moga velkogatrávna odzvála szvêta AIP 1876, br. 3, 2; Konec velkogatrávna (april) se prinas pokáže AI 1878, 32; Cveté v velkomtravniki (április) AI 1878, 45; na dén 14 velkoga Trávna vceplávao KOJ 1845, 119;
velika litera velika črka: zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2;
velika meša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta: Velikameša BJ 1886, 38; Evang. na velike Meſſe dén KŠ 1771, 205; na dén velike Mese preminé KOJ 1848, 15
vékši -a -e večji: nej je pobüdjeni vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35; ár je od vsze hvále vékſi KM 1783, 61; lübézen kriſtuſſevo, ſtera je vékſa TF 1715, 5; Stera je med tejmi trejmi Perſonami vékſa KMS 1780, Bb; véksa bode kaſtiga KM 1783, 289; Sztênna tábla je véksa KAJ 1870, 9; Kristus je tü, ki je vmrel, eſche veliko vékſe SM 1747, 14; i stero eſcse vékſe jeſzte SM 1747, 52; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev KŠ 1771, 77; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya SM 1747, 51; Tejm tálom na véksega racsún dávanya ſzlü'zi KŠ 1754, 35; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; i véksega od proroka KŠ 1771, 35; Boug Nyé Na véksi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; bodo vsza eta na vékso diko KM 1783, 3; decza vékso praviczo májo KOJ 1845, 77; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; niſteri ſzo od ti drügi vékſi KŠ 1754, 95; csi gli bi eſcse véksi bili KŠ 1771, 446; Vékši psov velikočo má AI 1878, 12; skegnye i vékse bom czimprao KŠ 1771, 212
nájvékši -a -e največji: Velikásov broj .. nego z-eti nájvéksi tao malogda pride na szedsztvo AI 1875, kaz. br. 3; Kit je najvékša stvár na sveti AI 1878, 21; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lepo zimsko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; [psi] i v tom najvékšem zapihi snegá domo najdejo AI 1878, 8; kerſzt touje te naivékſi ino nai zmoſneiſſi Sacra-mentom TF 1715, 11; Dönok te naj vékſi je ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ſto de te náj vékſi KŠ 1771, 131; Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; ár ſzi ti náj véksa dobrouta KM 1790, 108; i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; Oh Jezus, moje naj vékse blágo KŠ 1754, 234; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika zváli KŠ 1754, 10b; dvej drejvi náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Od náj vékse zapouvidi KŠ 1771, 71; Náj vékse lübézni vrejden BKM 1789, 274; ka ſzam tebé náj Vékso dobrouto mojo zbantüvao KM 1783, 3; okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515; vu sterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; kako te nai vékse dobroute vſivati SM 1747, 16; ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
vèliki -a -o sam. veliki: i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; té bode ſze veliki zváo KŠ 1771, 15; On ſze ſzkrbi za váſz Bogáti i veliki Bodete BKM 1789, 10; Ár je vcsino meni velika KŠ 1771, 165; kaiſzmo vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; obarui náſz tve verne, velike i male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj vel’ke i mále KŠ 1754, 267; da bi je potrdo vu vöri mále i velike KŠ 1771, 572; toga nôva dácsa naj na veliko ne te'zi AI 1875, br. 2, 6
vékši -a -e sam. večji: ali recsi ſzo li ſztoga véksega csüli KM 1796, 124; csi eden dén od drügoga za vékse má KŠ 1754, 10; onim, ſteri ſzo ſze za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559; i véksa od eti bode csinio KŠ 1771, 314; geto na vékse tákse ricsi má i vtou doub gucsi KŠ 1771, 724; Ali ne bodo sli na vékſe KŠ 1771, 650; Bogá za vékse poſtüvati KM 1780, 33; stere niki krsztsanje za vékse stimajo KOJ 1845, 109
nájvékši -a -e sam. največji: Ár me vſzi ſzpo-znajo, od naj ménsega 'znyih notri do naj vékſega znyih KŠ 1771, 684
Prekmurski
vès vsá vsé nedol. zaim.
1. v pridevniški rabi ves: da tebi vez moi sitek priétno bode ABC 1725, A5b; Nai veſz ſzveit troubi SM 1747, 72; gnao ſze je veſz ſereg ti ſzviny KŠ 1771, 27; vesz opijani szi je 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; vu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; vſza pamet mi je poterta SM 1747, 68; puna je vſza zemla KŠ 1754, 88; da ſze ga vſza decza bode bojála KM 1790, 20; Vsza szoszedsina sze je zacsüdila KOJ 1845, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; I ovo, vſze meſzto je vo slo KŠ 1771, 27; Szamosztavnik je vsze ono, stero znamenuje AIN 1876, 10; ſteraje od vſzega ſzveita vékſa TF 1715, 5; Racsun de mi dati z-ſzega 'zitka BKM 1789, 443; Álmos z-szega národa vküpnarédi KOJ 1848, 7; kaibiſze mi Bogá ober vſze ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; ino mené od vsze vraise csalarie obráni ABC 1725, A5b; Vsze miloſzti Otecz miloſztiv SM 1747, 59; O vſzeh miloſcse Bog SM 1747, 62; i od vſze pogibeli naſz varje KŠ 1754, 30; brezi vſze dvojnoſzti záto KŠ 1771, 431; Bogá lübiti moremo zevſze moucsi naſſe KMK 1780, 33; Lübim te zevſze moucsi moje KM 1790, 108; da ga vsze pohvále vrejdnoga bode cenilo KOJ 1845, 4; Katechiſmus je vſzega ſzvétoga piſzma ſumma TF 1715, 10; náz obarui od vszega zla ABC 1725, A4b; ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüſztva SM 1747, 58; od vſzega hüdoga obaruval SM 1747, 47; vſzega Ádamovega pokolejnya gori ſztánejnyi KŠ 1754, 114; zmiloscse brezi vſzega zaſzlü'zenyá KŠ 1754, 9b; ki ſzlobou ne vzeme odevſzega ſzvojega poiſtva KŠ 1771, 221; Od vszega hüdoga, oszloubodi nász KM 1783, 8; sze domá vszega potrejbnoga navcsiti nemore KOJ 1845, 7; Kristus boidi vſzemu luſztvu ti pomocsnik SM 1747, 90; kai ſzi meni veſz kints ſenkal SM 1747, 52; potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10; Poteri vszo ſzilo nevernikov ABC 1725, A6b; Dai dabi vſzo nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; vſzo ſzvojo krv dáva KŠ 1754, 7b; I vſzo vaso 'zaloszt obrné na radoszt BKM 1789, 12; kak da bi on vſzo mestri gori najſao KM 1796, 10; vszo mogoucsnoszt gorialdüvati KOJ 1833, VII; perêm vszo nôcs posztelo mojo TA 1848, 5; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; i vſze ſzlisanye dáo KŠ 1754, 85; i dáo nyemi je imé ſcseſz vſze KŠ 1754, 110; i küpimo na vſzo eto lüſztvo hráno KŠ 1771, 197; Jaſz ſze vüpam vſze ono KMS 1780, B3b; Blagoſzlovi nám vſzo delo BKM 1789, 373; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Tebi porácsam vu vſzem mojem ſitzki SM 1747, 65; nai vláda povſzoi Zemli SM 1747, 4; Na ſzvoj kejp vu vſzoj modrouſzti KŠ 1754, 95; razgláſzila ſzta ga povſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; Stera je bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; ino sze po vszoj zdájnoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; Toga vodis, zevſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; je nájménſe med vſzejm Szeményem KŠ 1771, 44; cſi gli zevſzim gláſzom tvoje lampe brnijo BKM 1789, 7; ka je zevſzov hi'zov vörvao Bougi KŠ 1771, 394; idite povſzem ſzveiti KŠ 1771, 155; Mi ſzmo vſzi navküpe pokopani TF 1715, 33; Vszi moy nepriatelie moreio kszramoti biti ABC 1725, A8a; Ár vſzi proroczke i právda ſzo proroküvali KŠ 1771, 36; 'snyimi sze vszi sztarci zdignejo KOJ 1848, 5; Vſze ſztvorjene ſztvári ſzo nikaj nej drigoga KŠ 1754, 125; Ino akobi glih od etih vſzeih ſzküſávani bili TF 1715, 30; Kai veli Boug od vſzeih teih zapovedi TF 1715, 17; Vszeh ſztvári Ocsi ABC 1725, A6a; mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; ſzuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; od vſzeih nevol oſzlobodni vidili bodejo SM 1747, 30; daga vu vſzeih Angelov, i verni Tüváristvo noter pelaio SM 1747, 62; Ti hüdi dühovje, ſteri ſzo vſzej lüdi nepriátelje KŠ 1754, 95; Brezi vſzej mouk SŠ 1796, 4; Toga ſzvêta práva ſzvetloſzt Je vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; Tak szo sze Magyari od vszejh krajov zácsali notrizagrajüvati KOJ 1848, 10; Nego, dokecs nepovéhne vszê szrdce KAJ 1870, 164; ſzi nepriatel vszeim tisztim ABC 1725, A7b; vſzeim bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2; da vrejdni bodemo vujti vſzejm tiſztim, ſtera pridejo KŠ 1754, 113; Meni i vſzejm vernim pokouro csinecſim KŠ 1754, 134; ki bi vszem lidém vsze mogao vgoditi KOJ 1833, V; Gda Boug vſze tanácse doli potere TF 1715, 28; Dobrouta za menom bode hodila, vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; odpüſzti meni vſze moje grehe SM 1747, 47; düso ſz-tejlom na vsze veke pogibi KM 1783, 273; i dika tebi bojdi na vſze veke KMS 1780, A5b; naj mi vſze naſſe teskoucse trpimo KŠ 1754, 108; Tak se gible na vse stráni AI 1878, 3; vſza dobra proſzimo TF 1715, 25; Hválo tebi daiem za vsza dobro vcsinenyá ABC 1725, A5b; Hválo Tebi dajem za vſza dobro cſineinya SM 1747, 47; Primi gori vsza moja csütejnya KM 1783, 5; obládajmo vſza naſſa hüda 'ſelejnya KM 1796, 9; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni potreibcsinai ABC 1725, A7a; zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I okouli hodécsi Jezus po vſzej mejſztaj KŠ 1771, 31; K mantri je on na vszê szvoji sztezáj TA 1848, 8; ino ſze zevſzeimi greihi navküpe vtopiti TF 1715, 33; Ktomi i vſza dobra, zevſzejmi 'zitka potrejbcsinami KŠ 1754, 85; náſz Bog vu ſzvojo tüvárostvo vſzeimi dobroutami dá notri zvati SM 1747, 18; nad vſzejmi etimi pa radoſzt i veſzeljé KŠ 1754, 136; vcsini csloveka veſzéloga i pred vſzejmi ſztvármi KŠ 1771, 444; Gda váſz oszoudi v-ogy Z-ſzejmi nevernimi lidmi BKM 1789, 270; Med vsemi stvári so opice AI 1878, 6; ino vſzi Profétye TF 1715, 18; Za stere bode te vſzi ſzvéczi molili SM 1747, 95; Blagoſzlovleni bodeio vſzih národi SM 1747, 9; vszi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Jeli ſzo oſztanoli vſzi Angyelje KMK 1780, 10; morejo vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; kai godi dobis brez skode vſzei lüdi SM 1747, 89; ſumma vſzeih zapoveidi TF 1715, 18; ka je on vſzej lüdi zvelicſiteo KŠ 1754, 99; nám ino vſzeim kerſchenikom zgláſzo TF 1715, 12; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; Vſzejm vernim na podpéranye KŠ 1754, 2a; na vſze regule navcsi TF 1715, 9; tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; odpüſztimo vſzeh grehe SM 1747, 63; i vſze naſſe ofrüvati SM 1747, 104; Szlisi nász vu vſzeih naſsih potreibcſinai SM 1747, 55; vu vſzej nevoláj ſze zaneſzti KŠ 1754, 15; je ſztvouro zevſzeimi ſztvármi TF 1715, 21; one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi podvrcſi KŠ 1754, 141; i vſza ona, ſterimi ſze naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; Vſza ſzo meni dána od Ocsé KŠ 1771, 37; po kom ſzo vsza ſztvorjena KM 1783, 112; kak ſzo vſza lejpa, ſtera ſzi ti ſztvouro KM 1790, 76; Vſza ſzo po nyej vcſinyena KM 1796, 94; pouleg one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi pod vrcſi KŠ 1754, 141; Eta je vſza gucsao Jezus KŠ 1771, 45; Vſza, ſtera ſcséte, ka bi vám csinili lidjé, i vi csinte nyim KMK 1780, 36; i na vſza je merkao KM 1790, 34; vſza ſzo nazvejſztili Poglavnikom KM 1796, 114; Ar ti vsza, vsza premores KAJ 1848, 366; Bôg ti pláti za vsza tá KAJ 1870, 15
2. v samostalniški rabi vsi ljudje, vse stvari, vsa dejanja: ino vſzeh moje cſinénye priétno boude SM 1747, 43; Tou vſze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Vſze mi ſzlu'zi na blá'zenſztvo BRM 1823, 10; Ki znebéſz pride, viſe vſzega je KŠ 1771, 273; Vſzega ſztvoritel ſzvéti BRM 1823, 4; so roditelje od vsega bili správleni BJ 1886, 9; ino vsze vu tvoie roké preporácsam ABC 1725, A5b; ino vſzeh kai imám SM 1747, 43; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; Vszáki more vsze prineszti KOJ 1845, 8; Tak ſzem jaſz vu vſzem zadovolen SM 1747, 73; nai te dicsin zevſzim SM 1747, 79; zevszim nász darüjte KOJ 1845, 142; záto szo na szkrivoma zevszim od etecz odisli KOJ (1914), 150; ino navſzem, kai na Zemli lázi SM 1747, 4; bráni i ravna vuvſzem KŠ 1754, 113; Bojdi Bo'za vola vuvſzem BKM 1789, 407; 'Sena je pa du'sna Mou'si vuvſzem podlo'sna biti SIZ 1807, 10; vernoſzt Vu vſzem prav gotovoga BRM 1823, 7; ono csloveka vu vszem tak má voditi KAJ 1848, III; Nai ſze vszih veszelio ABC 1725, A7b; Vi ſzte vſzih ſzinove Bosji SM 1747, 20; Ár ſzte vſzi ſzinovje Bo'zi KŠ 1754, 90; Hodte kmeni vſzi KŠ 1771, 37; Povernte ſze kmeni vszi BKM 1789, 14; Tri Bo'sánſzke Perſone vſze vküp ſze imenujejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzveczka vſza nikaiſzo nei TF 1715, 6; i vſza ſzo gotova KŠ 1771, 72; Czérkev je vſzejh ſzpráviscse KMK 1780, 19; Oszloboditel vszê TA 1848, 12; ino dá ſitek vekivecſni vſzeim TF 1715, 32; I bodete odürni vſzejm KŠ 1771, 33; Vtraglivi cslovik je vſzejm odüren KM 1790, 16; Známo ka nám je vſzejm mrejti SŠ 1796, 5; trôst dá Vszêm KAJ 1848, 6; Hocse naſz Goſzpon Bogh vſzei kſzebi priéti SM 1747, 81; i naſz vſze gori obüdi KŠ 1754, 122; Szrám je bojdi vſze, ſteri KŠ 1754, 13; i zvrácso je je vſze KŠ 1771, 39; je ſztvouro Boug vſza TF 1715, 14; Jaſz vſzah za kvár derſim SM 1747, 21; kai vſze, kai je ſztvoro, eſcse obdersi SM 1747, 34; Ar eta vſza poganye ſzpitávajo KŠ 1754, 90; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; vörvati je, vſza za iſztino dr'zati KMK 1780, 4; Vſza vnyem mám, ká ſzo vugodna SŠ 1796, 5; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Csülite i od vsza ona, ka za du'znosti more dopuniti AI 1875, kaz. br. 1; dabi ſze tak po vszeih náz tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; namai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; vſteroj vſzejm ednáko KŠ 1754, 7b; nai haſznio med vſzeimi nami SM 1747, 50
Število zadetkov: 20