brázda -e ž (á)
1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. bridka bolečina reže v dušo globoke brazde
2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črta
♦ bot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
brázdati1 -am nedov. (ā ȃ) knjiž.
1. delati brazde, orati: ves dan so brazdali na njivi
2. delati brazdi podobne zareze: parnik brazda morje / obraz mu brazdajo temne gube
1. delati brazde, orati: ves dan so brazdali na njivi
2. delati brazdi podobne zareze: parnik brazda morje / obraz mu brazdajo temne gube
- brázdati se biol.
deliti se z brazdanjem: oplojeno jajčece se brazda
SSKJ²
SSKJ²
čópičast in čôpičast -a -o prid. (ọ̑; ȏ)
podoben čopiču: čopičasta oblika
♦ bot. čopičasta brazda; čopičasta plesen plesen, ki ima trosonosce razrasle v obliki čopiča, Penicillium
podoben čopiču: čopičasta oblika
♦ bot. čopičasta brazda; čopičasta plesen plesen, ki ima trosonosce razrasle v obliki čopiča, Penicillium
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
odòr -ôra m, mest. ed. odôru in odóru (ȍ ó)
nar. zadnja brazda na zgornjem delu njive na pobočju, strmini: nositi zemljo v koših na odor
// prostor, s katerega se je zemlja z oranjem odstranila: na zgornjem delu njiv so nastajali kamniti odori
nar. zadnja brazda na zgornjem delu njive na pobočju, strmini: nositi zemljo v koših na odor
// prostor, s katerega se je zemlja z oranjem odstranila: na zgornjem delu njiv so nastajali kamniti odori
SSKJ²
pestìč -íča m (ȉ í)
bot. ženski spolni organ v cvetu: brazda, vrat pestiča; pestiči in prašniki
♦ strojn. paličasti del orodja za štancanje
bot. ženski spolni organ v cvetu: brazda, vrat pestiča; pestiči in prašniki
♦ strojn. paličasti del orodja za štancanje
SSKJ²
rázor -óra m (á ọ́)
pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran: očistiti, poglobiti razor; metati plevel v razor; iti po razoru
● knjiž. ladja je puščala za seboj globok razor brazdo; knjiž. drobni razori na obrazu gube
pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran: očistiti, poglobiti razor; metati plevel v razor; iti po razoru
● knjiž. ladja je puščala za seboj globok razor brazdo; knjiž. drobni razori na obrazu gube
SSKJ²
razoráti -ôrjem in -órjem dov., razôrji razorjíte; razorál (á ó, ọ́)
1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon
2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz
1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon
2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz
- razorán -a -o:
razoran obraz; razorani gorski vrhovi; razorana zemlja
SSKJ²
razorávati -am nedov. (ȃ)
1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razoravati njivo, ogon
2. ekspr. delati brazdi podobne zareze: divje svinje razoravajo polje / skrbi ji razoravajo čelo
1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razoravati njivo, ogon
2. ekspr. delati brazdi podobne zareze: divje svinje razoravajo polje / skrbi ji razoravajo čelo
SSKJ²
végast -a -o prid. (ẹ́)
1. nepravilno, nezaželeno neraven, zvit: vegast strop; vegasta deska, streha / vegast rob; vegasta brazda / ekspr.: pokrajina je vegasta; vegasto zemljišče
2. ki zaradi nepravilne, nezaželene neravnosti ne stoji trdno: vegast stol; vegasta brv; vegasta skleda / ekspr. vegasti koraki
3. nepravilno, neurejeno nagnjen: vegast križ, plot; hiša je že vsa vegasta; vegasta vrata / ekspr. vegasta pisava
1. nepravilno, nezaželeno neraven, zvit: vegast strop; vegasta deska, streha / vegast rob; vegasta brazda / ekspr.: pokrajina je vegasta; vegasto zemljišče
2. ki zaradi nepravilne, nezaželene neravnosti ne stoji trdno: vegast stol; vegasta brv; vegasta skleda / ekspr. vegasti koraki
3. nepravilno, neurejeno nagnjen: vegast križ, plot; hiša je že vsa vegasta; vegasta vrata / ekspr. vegasta pisava
- végasto prisl.:
vrata vegasto visijo
SSKJ²
vôden2 -dna -o prid. (ó)
nanašajoč se na vodo: vodna kapljica; vodna para / vodni izvleček izvleček, dobljen z vodo; vodna raztopina / vodni objekt; vodni števec; vodni zbiralnik; vodna črpalka / vodna pipa v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo / vodni izvir, tok; vodna gladina / vodne ptice, rastline / vodni promet; vodno gospodarstvo / vodno letalo letalo, ki vzleta in pristaja na vodi; hidroplan; vodno smučanje drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln / vodno mesto večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave / vodna energija energija določene količine površinskih vodnih tokov; vodna moč moč, ki jo ima vodni tok pri padcu
♦ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium; vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; elektr. vodna elektrarna hidroelektrarna; fiz. vodni kalorimeter; friz. vodna ondulacija ondulacija, pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko; gastr. vodni žličnik žličnik iz moke, jajc in vode; geogr. vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; vodno stanje višina gladine reke, jezera v določenem času glede na povprečje; grad. vodni padec višinska razlika med gladino vode pred vodno napravo in za njo; kem. vodni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja kot sintezni in kurilni plin; vodno steklo topno steklo; lov. vodna perjad race, gosi; navt. (vodna) brazda sled za ladjo; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; tovorna vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok polno natovorjene ladje; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; pravn. vodno pravo predpisi o uporabi in zaščiti vod; strojn. vodni ris znak za najnižjo varno višino vodne gladine v parnem kotlu; vodni stroji vodne turbine, vodne črpalke; vodna turbina turbina, ki spreminja pogonsko energijo vode v mehansko delo; šport. vodne smuči; teh. vodni plašč prostor med dvema stenama, napolnjen s paro, vodo, za gretje, hlajenje; vodni stolp zaprta betonska ali kovinska posoda na betonskem stebru, stebrih za zbiranje, hranjenje vode; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege; vodno kolo priprava v obliki kolesa z lopatami ali s korci, ki izkorišča vodno energijo za pogon stroja, naprave; um. vodna barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepil; zool. vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica; vodni pljučarji; vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska; sam.:, pog. napravite mi vodno vodno ondulacijo
nanašajoč se na vodo: vodna kapljica; vodna para / vodni izvleček izvleček, dobljen z vodo; vodna raztopina / vodni objekt; vodni števec; vodni zbiralnik; vodna črpalka / vodna pipa v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo / vodni izvir, tok; vodna gladina / vodne ptice, rastline / vodni promet; vodno gospodarstvo / vodno letalo letalo, ki vzleta in pristaja na vodi; hidroplan; vodno smučanje drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln / vodno mesto večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave / vodna energija energija določene količine površinskih vodnih tokov; vodna moč moč, ki jo ima vodni tok pri padcu
♦ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium; vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; elektr. vodna elektrarna hidroelektrarna; fiz. vodni kalorimeter; friz. vodna ondulacija ondulacija, pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko; gastr. vodni žličnik žličnik iz moke, jajc in vode; geogr. vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; vodno stanje višina gladine reke, jezera v določenem času glede na povprečje; grad. vodni padec višinska razlika med gladino vode pred vodno napravo in za njo; kem. vodni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja kot sintezni in kurilni plin; vodno steklo topno steklo; lov. vodna perjad race, gosi; navt. (vodna) brazda sled za ladjo; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; tovorna vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok polno natovorjene ladje; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; pravn. vodno pravo predpisi o uporabi in zaščiti vod; strojn. vodni ris znak za najnižjo varno višino vodne gladine v parnem kotlu; vodni stroji vodne turbine, vodne črpalke; vodna turbina turbina, ki spreminja pogonsko energijo vode v mehansko delo; šport. vodne smuči; teh. vodni plašč prostor med dvema stenama, napolnjen s paro, vodo, za gretje, hlajenje; vodni stolp zaprta betonska ali kovinska posoda na betonskem stebru, stebrih za zbiranje, hranjenje vode; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege; vodno kolo priprava v obliki kolesa z lopatami ali s korci, ki izkorišča vodno energijo za pogon stroja, naprave; um. vodna barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepil; zool. vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica; vodni pljučarji; vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska; sam.:, pog. napravite mi vodno vodno ondulacijo
SSKJ²
SSKJ²
zazévati -am dov. (ẹ́)
1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): guba na krilu je zazevala; zaradi izsušitve so okna zazevala / ekspr. čevlji so zazevali, da so bili vidni prsti podplat se je odtrgal od zgornjega dela
// razmeroma široko se odpreti: odsunil je vrata, da so nastežaj zazevala / brazda je na široko zazevala
// z odprtjem, razmikom česa nastati: na licu mu je zazevala velika rana; s tolikšno silo je zasadil sekiro v tnalo, da je zazevala dolga razpoka / v strehi je zazevala luknja
2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pred njim je zazeval prepad / ko je hotel misel zapisati, je papir prazen zazeval vanj; pren. v srcu je zazevala praznina
3. ekspr. široko odpreti usta, kljun: ko je zaslišal novico, je zazeval od presenečenja; kokoš zazeva od žeje
// zazehati: zazeval je in se pretegnil; od dolgega časa je zazeval
● knjiž. dolgo se nista srečala in med njima je zazeval prepad odtujila sta se drug drugemu
1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): guba na krilu je zazevala; zaradi izsušitve so okna zazevala / ekspr. čevlji so zazevali, da so bili vidni prsti podplat se je odtrgal od zgornjega dela
// razmeroma široko se odpreti: odsunil je vrata, da so nastežaj zazevala / brazda je na široko zazevala
// z odprtjem, razmikom česa nastati: na licu mu je zazevala velika rana; s tolikšno silo je zasadil sekiro v tnalo, da je zazevala dolga razpoka / v strehi je zazevala luknja
2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pred njim je zazeval prepad / ko je hotel misel zapisati, je papir prazen zazeval vanj; pren. v srcu je zazevala praznina
3. ekspr. široko odpreti usta, kljun: ko je zaslišal novico, je zazeval od presenečenja; kokoš zazeva od žeje
// zazehati: zazeval je in se pretegnil; od dolgega časa je zazeval
● knjiž. dolgo se nista srečala in med njima je zazeval prepad odtujila sta se drug drugemu
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 97
Dostopnost