Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
búčman búčmana samostalnik moškega spola [búčman]
    ekspresivno v določenih dejanjih, odzivih nekoliko nepremišljen, naiven človek
ETIMOLOGIJA: ↑buča

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
búčman -a m (ȗ)
šalj. fant: z bučmani ima učitelj več težav kot z dekleti / ponosen je na svoje tri bučmane sinove / kot nagovor umaknite se, bučmani
// slabš. trmast ali nekoliko omejen človek: ti si pa bučman; ta bučman si ne da nič dopovedati / kot psovka bučman zabiti

Slovenski pravopis

Pravopis
búčman -a m, člov. (ȗ) šalj. |fant|; slabš. |trmast, omejen človek|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
búčman -a m
GLEJ SINONIM: fant1, neumen1, neumnež, sin, trmast

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
bȗčman – glej bútelj

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
bȗčman, m. der Dickkopf, Jan.

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
bučman gl. batičnjak
Število zadetkov: 7