Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

cínk cínka samostalnik moškega spola [cínk]
    1. mehka kovina modrikasto bele barve, kemijski element; simbol: Zn
      1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Zink, sorodno s Zinken ‛konica, zobec’, po lastnosti, da se pri taljenju v peči zobčasto oblikuje - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cínk1 -a m (ȋ)
kem. težka kovina modrikasto bele barve, element Zn: surovi cink; destilacija cinka
SSKJ²
cìnk2 medm. (ȉ)
posnema glas pri udarcu po steklu, po zvončku: cink cink, so zazveneli kozarci / cink cingel, cink cangel

Slovenski pravopis

Pravopis
cìnk posnem. medm. (ȉ) ~ ~, so zazveneli kozarci; ~ cingel, ~
Pravopis
cínk1 -a m, snov. (ȋ) kem.; prim. Zn
Pravopis
cínk°2 -a m (ȋ) cinek

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
cínk -a m
GLEJ SINONIM: kornet

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
cȋnk1 -a m
Celotno geslo Etimološki
cȋnk2 -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
cȋnk 1., m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.
Pleteršnik
cȋnk 2., m. das Zink.

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
cink samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
cink mF2, corniceneden, kateri v'rúg trobi, na zinke piṡka; rami corninizinki, ali odraṡtki na rogéh

Slovar govorov Zadrečke doline

Zadrečki
cink1 m
Zadrečki
cink2 m
Število zadetkov: 15