Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
AIDS glej aids
Celotno geslo eSSKJ
dóga1 dóge samostalnik ženskega spola [dóga]
    deščica za sestavljanje lesene posode, zlasti soda
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. dȕga, rus. dugá, češ. duha < pslov. *dǫga ‛ukrivljena deščica’, sorodno s stcslov. dǫga ‛mavrica’, hrv., srb. dúga, iz ide. *dhengh- ‛pritiskati, kriviti, odevati’, tako kot litov. dangà ‛odeja, ovojnica, obleka’, deñgti ‛pokrivati’, dangùs ‛nebo’, latv. dañga ‛grobnica’, prvotneje ‛obokan prostor’, ags. dung ‛zapor’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
drózga drózge samostalnik ženskega spola [drózga]
    zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje, namenjeno za predelavo v alkoholno pijačo
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. dròzga ‛žlindra’ < pslov. *drozga ‛nekaj zmečkanega, zmečkano sadje’, iz ide. baze *dherh2-gh- ‛motna usedlina, tropine’, tako kot star. litov. dragės, stprus. dragios ‛droži’, lat. fracēs, stnord. dregg ‛droži’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
D-vitamin D-vitamina samostalnik moškega spola [dévitamín] tudi [də̀vitamín]
    iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta skupina vitaminov, topnih v maščobah, ki se pojavlja zlasti v ribjem olju, nastaja pa tudi v koži pod vplivom sončnih žarkov in s spodbujanjem absorpcije kalcija pozitivno vpliva na kosti; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije D vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin D
ETIMOLOGIJA: ↑D + ↑vitamin
Celotno geslo eSSKJ
ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola [ehinacêja]
    1. rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik
STALNE ZVEZE: škrlatna ehinaceja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehī̃nos ‛jež’
Celotno geslo eSSKJ
karotén karoténa samostalnik moškega spola [karotén]
    vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A
STALNE ZVEZE: beta karoten, karoten beta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta
Celotno geslo eSSKJ
magnézij magnézija samostalnik moškega spola [magnézi]
    mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Mg
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Magnesium) iz novolat. magnesium, po tesalski pokrajini, gr. Magnēsía, bogati z rudninami - več ...
Celotno geslo eSSKJ
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
próvitamín próvitamína samostalnik moškega spola [próvitamín]
    iz biologije, iz farmacije organska snov, ki se v organizmu lahko pretvori v vitamin
STALNE ZVEZE: provitamin A, provitamin B5
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. provitamin, nem. Provitamin, iz lat. pro.. v pomenu ‛naprej, vnaprej’ + ↑vitamin
Celotno geslo eSSKJ
teriêrka teriêrke samostalnik ženskega spola [terijêrka]
    samica terierja
STALNE ZVEZE: bostonska terierka, jorkširska terierka, škotska terierka, višavska terierka, yorkshirska terierka
ETIMOLOGIJA: ↑terier
Celotno geslo eSSKJ
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək]
    1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne
      1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
    2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
    3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
ETIMOLOGIJA: ↑žareti - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ájer -ja m (ȃ)
nar. zrak: »Zračite!« »Bojimo se zraka. Ajer je strup.« (D. Lokar)
SSKJ²
b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b; od b do d; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    b -- kot imenovalni prilastek
    drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
    ♦     glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B
    b- prvi del zloženk
    nanašajoč se na b: hotel B-kategorije
    ♦     glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
čákež -a m (ȃ)
nar. prostor, kjer lovec čaka divjad; čakališče: jeseni je postajal za šušljajočo koruzo ali čakal na zajca na odprti gmajni .. Poleti je hodil na čakež pod goro (D. Lokar)
SSKJ²
d -- in -ja [də̀ də̀ja in dé dêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
peta črka slovenske abecede: napiši d; mali d; od d do k; razločni d-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči d
    d -- kot imenovalni prilastek
    odstavek d / učenci 1. d
    ♦     glasb. ton d ton na drugi stopnji C-durove lestvice; gled. abonma reda D; med. vitamin D
    d- prvi del zloženk
    nanašajoč se na d: vozniški izpit D-kategorije; deželna D-liga / 1. d-razred
    ♦     glasb. D-dur durov tonovski način z dvema višajema; d-mol molov tonovski način z enim nižajem; med. D-vitamin; šah. kmet na d-liniji v četrti navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
dentál -a m (ȃ)
jezikosl. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih, zobnik: t in d sta dentala
SSKJ²
dês -a tudi -- m (ȇ)
glasb. za polton znižani ton d: za desom je pavza; prvi del zloženk Des-dur
SSKJ²
dís -a tudi -- m (ȋ)
glasb. za polton zvišani ton d: začeti z disom; prvi del zloženk: Dis-dur
SSKJ²
dolžnóst -i [dou̯žnost] ž (ọ̑)
1. kar bi kdo moral storiti, opravljati zaradi določenih norm, zlasti moralnih: skrb za mladino je naša dolžnost; storil je, kakor mu je narekovala, velevala dolžnost; nikar se ne zahvaljuj, storil sem samo svojo dolžnost; moralna dolžnost; ekspr. to je naša sveta dolžnost; dolžnost varovanja tajnosti; zavedati se dolžnosti do domovine, do otrok / tvoja dolžnost je, da to pojasniš pričakuje se od tebe, moraš; vsak ima dolžnost sporočiti, kar o stvari ve; štel si je v dolžnost pomagati prijatelju; knjiž. plačaj, kar ti je dolžnost plačati
// nav. mn. kar mora kdo storiti, opravljati v zvezi s svojim poklicem, položajem, pripadnostjo: dolžnosti ga kličejo drugam; izpolnjevati, opravljati, zanemarjati dolžnosti; poklicne, verske dolžnosti; pravice in dolžnosti državljanov; po službeni, uradni dolžnosti službeno, uradno
● publ. vsi vaščani so že dopoldne izpolnili svojo državljansko dolžnost so volili
2. funkcija, služba: razrešili so ga sekretarskih dolžnosti; prevzel je dolžnosti podpredsednika / odhaja na novo službeno dolžnost službeno mesto / vršilec dolžnosti [v. d.] ravnatelja gimnazije
Število zadetkov: 1731