ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
Zadetki iskanja
SNB
SNB
animácijski -a -o in animacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na animacijo, organizirane športne in prostočasne dejavnosti: animacijski program; Animacijska služba v termah vsak dan prireja izlete E ↑animácija
ki se nanaša na animacijo, organizirane športne in prostočasne dejavnosti: animacijski program; Animacijska služba v termah vsak dan prireja izlete E ↑animácija
SNB
ántioksidántski -a -o prid. (ȃ-ā) kem.
1. ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidacijski: antioksidantski učinki; antioksidantsko delovanje; Vitamini A, C in E so znani po svojih antioksidantskih lastnostih
2. ki vsebuje antioksidante: antioksidantski napitek; antioksidantska hranila; Vsak dan uživamo antioksidantske dodatke k prehrani E ↑ántioksidánt
1. ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidacijski: antioksidantski učinki; antioksidantsko delovanje; Vitamini A, C in E so znani po svojih antioksidantskih lastnostih
2. ki vsebuje antioksidante: antioksidantski napitek; antioksidantska hranila; Vsak dan uživamo antioksidantske dodatke k prehrani E ↑ántioksidánt
SNB
asisténčni -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi z asistenco: asistenčni zdravnik; asistenčna storitev; Asistenčna pomoč 24 ur na dan omogoča brezplačne storitve, kot so na primer vleka avtomobila, organizacija prenočitve, nadomestno vozilo E (↑)asisténca
ki je v zvezi z asistenco: asistenčni zdravnik; asistenčna storitev; Asistenčna pomoč 24 ur na dan omogoča brezplačne storitve, kot so na primer vleka avtomobila, organizacija prenočitve, nadomestno vozilo E (↑)asisténca
SNB
avtomobilístični -a -o prid. (í)
ki je v zvezi z avtomobilisti ali avtomobili in njihovo uporabo: avtomobilistični šport; avtomobilistična revija; avtomobilistično prvenstvo; Slovenska avtomobilistična posadka je po previdnem začetku prvi dan relija končala na 32. mestu E (↑)avtomobilíst
ki je v zvezi z avtomobilisti ali avtomobili in njihovo uporabo: avtomobilistični šport; avtomobilistična revija; avtomobilistično prvenstvo; Slovenska avtomobilistična posadka je po previdnem začetku prvi dan relija končala na 32. mestu E (↑)avtomobilíst
SNB
bájsa -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
debela ženska; bajsika: Če ne bi vsak dan vsaj pol ure tekla, bi bila prava bajsa E ↑bájs
debela ženska; bajsika: Če ne bi vsak dan vsaj pol ure tekla, bi bila prava bajsa E ↑bájs
SNB
bíoinformátika -e [bijoinformatika] ž (ȋ-á)
veda, ki proučuje biološke sisteme z informacijsko tehnologijo: Spoznanja bioinformatike vsak dan uporabljajo v farmacevtskih družbah, v industriji in zdravstvu E ← agl. bioinformatics, nem. Bioinformatik iz ↑bío… + (↑)informátika
veda, ki proučuje biološke sisteme z informacijsko tehnologijo: Spoznanja bioinformatike vsak dan uporabljajo v farmacevtskih družbah, v industriji in zdravstvu E ← agl. bioinformatics, nem. Bioinformatik iz ↑bío… + (↑)informátika
SNB
bolníškooskŕbni -a -o [bou̯niškooskərbni] prid. (ȋ-ȓ)
ki se nanaša na bolniško oskrbo: Bolniškooskrbni dan ne odseva vedno realnih stroškov: ti so za bolnika z zahtevno operacijo lahko tudi desetkrat višji kot pri enostavnejši, pa čeprav bolnika enako dolgo ostaneta v bolnišnici E iz bolníška oskŕba
ki se nanaša na bolniško oskrbo: Bolniškooskrbni dan ne odseva vedno realnih stroškov: ti so za bolnika z zahtevno operacijo lahko tudi desetkrat višji kot pri enostavnejši, pa čeprav bolnika enako dolgo ostaneta v bolnišnici E iz bolníška oskŕba
Glasuj
SNB
crash -a cit. [krêš] in krêš -a m (ȇ)
1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: Več kot 12 milijonov nemških delničarjev in lastnikov skladov je pravkar spoznalo, kaj je to crash – doživeli so največje uničevanje denarja v moderni finančni zgodovini | Vlagatelji se zelo bojijo borznega kreša
2. prenehanje delovanja: To so bile sage z računalniki; en manjši crash na dan in en večji na mesec je bilo normalno stanje | Poskus predvajanja filma z najnovejšim programom se je končal s krešem E ← agl. crash 'polom, tresk, trčenje'
1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: Več kot 12 milijonov nemških delničarjev in lastnikov skladov je pravkar spoznalo, kaj je to crash – doživeli so največje uničevanje denarja v moderni finančni zgodovini | Vlagatelji se zelo bojijo borznega kreša
2. prenehanje delovanja: To so bile sage z računalniki; en manjši crash na dan in en večji na mesec je bilo normalno stanje | Poskus predvajanja filma z najnovejšim programom se je končal s krešem E ← agl. crash 'polom, tresk, trčenje'
SNB
čága -e ž (á) pog., v štajerskem okolju
zasebna družabna prireditev za ožji krog povabljencev: Čaga se je, kljub tisti dan slabemu vremenu, očitno zavlekla E ← hrv. čȁga, nejasnega izvora
zasebna družabna prireditev za ožji krog povabljencev: Čaga se je, kljub tisti dan slabemu vremenu, očitno zavlekla E ← hrv. čȁga, nejasnega izvora
SNB
čekírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. preveriti ustreznost dokumentov in prtljage pred poletom z letalom: čekirati prtljago; čekirati vozovnico; Ko smo se že čekirali za odhod v Romunijo, je prišla k nam letališka policistka in zahtevala potne liste
2. nedov. pog. pregledovati: čekirati elektronsko pošto; Policaji so čekirali njene bančne račune, telefonske račune, e-maile in spletne strani, po katerih je surfala na dan izginotja E ← agl. check, prvotno 'dati šah', prvotneje 'šah', ← stfrc. eschequier ← srlat. scaccārium iz (↑)šáh
1. preveriti ustreznost dokumentov in prtljage pred poletom z letalom: čekirati prtljago; čekirati vozovnico; Ko smo se že čekirali za odhod v Romunijo, je prišla k nam letališka policistka in zahtevala potne liste
2. nedov. pog. pregledovati: čekirati elektronsko pošto; Policaji so čekirali njene bančne račune, telefonske račune, e-maile in spletne strani, po katerih je surfala na dan izginotja E ← agl. check, prvotno 'dati šah', prvotneje 'šah', ← stfrc. eschequier ← srlat. scaccārium iz (↑)šáh
SNB
dánSSKJ dnéva m (ȃ ẹ̑)
- dán odpŕtih vrát dnéva -- -- m (ȃ, ȓ, á; ẹ̑)
predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan: Skrbel je za publiciteto, fotografiral in pisal o rastlinah, prirejal dneve odprtih vrat vrtnarije in tako širil glas o svojem delu
- dán samostójnosti in enôtnosti dnéva -- -- -- m (ȃ, ọ́, ó; ẹ̑)
državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil na ta dan leta 1990: slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti; Pojutrišnjem, dan za božičem, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti; gre za praznik, ob katerem se spominjamo plebiscitarne odločitve za samostojno državo
SNB
desétdnévni -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki traja deset dni: desetdnevne počitnice; Rok za oddajo ponudb se je iztekel prejšnji petek, zdaj pa teče desetdnevni rok za morebitne pritožbe E iz desét dní
ki traja deset dni: desetdnevne počitnice; Rok za oddajo ponudb se je iztekel prejšnji petek, zdaj pa teče desetdnevni rok za morebitne pritožbe E iz desét dní
- desétdnévna vôjna -e -e ž (ẹ̑-ẹ̑, ó)
vojna za osamosvojitev Slovenije leta 1991: Naslednji dan se je začela desetdnevna vojna za Slovenijo, v kateri so padli štirje teritorialci, štirje miličniki in 15 civilistov ter 39 vojakov JLA
SNB
désusovec -vca m, člov. (ẹ̑)
član Demokratične stranke upokojencev Slovenije: Kje vidi egoistične interese desusovcev in kje so dokazi za žaljivo trditev, da nas v DeSUS združujejo le leta in isti dan prejemanja pokojnine? E iz kratice DeSUS za De(mokratična) s(tranka) u(pokojencev) S(lovenije)
član Demokratične stranke upokojencev Slovenije: Kje vidi egoistične interese desusovcev in kje so dokazi za žaljivo trditev, da nas v DeSUS združujejo le leta in isti dan prejemanja pokojnine? E iz kratice DeSUS za De(mokratična) s(tranka) u(pokojencev) S(lovenije)
SNB
dietológ -a [dijetolog-] m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za dietologijo: Sklenemo lahko, da je sladoled najbolj zdrava slaščica, ki je, po priporočilih dietologov, lahko pojemo do tri kepice na dan E (↑)diéta + gr. -logos iz (↑)lógos
strokovnjak za dietologijo: Sklenemo lahko, da je sladoled najbolj zdrava slaščica, ki je, po priporočilih dietologov, lahko pojemo do tri kepice na dan E (↑)diéta + gr. -logos iz (↑)lógos
SNB
dŕkatiSSKJ -am nedov. (ȓ) vulg.
1. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: Dan na dan te drkajo v glavo, v možgane
2. samozadovoljevati se: drkati na sliko porno igralke; V letošnjih filmih bo manj pravega seksa kot lani, toda pričakujete lahko veliko masturbacije – moški v glavnem le še drkajo E iz vulg. pomena 'onanirati' < 'drsati' = češ. drkat 'suvati, šklepetati, ropotati' < slovan. *dьrkati k (↑)dŕsati
1. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: Dan na dan te drkajo v glavo, v možgane
2. samozadovoljevati se: drkati na sliko porno igralke; V letošnjih filmih bo manj pravega seksa kot lani, toda pričakujete lahko veliko masturbacije – moški v glavnem le še drkajo E iz vulg. pomena 'onanirati' < 'drsati' = češ. drkat 'suvati, šklepetati, ropotati' < slovan. *dьrkati k (↑)dŕsati
SNB
džôger -ja in džóger -ja in jogger -ja cit. [džôger in džóger] m, člov. (ó; ọ́)
kdor se ukvarja z džogingom: Priletni džoger se je bodisi upehal in končal svoje fizkulturno poslanstvo za tisti dan ali pa se je kje zgrudil, zdrav in čil, kakor je E ← agl. jogger iz jog 'počasi, lahkotno teči'
kdor se ukvarja z džogingom: Priletni džoger se je bodisi upehal in končal svoje fizkulturno poslanstvo za tisti dan ali pa se je kje zgrudil, zdrav in čil, kakor je E ← agl. jogger iz jog 'počasi, lahkotno teči'
SNB
é-póštni -a -o prid. (ẹ̄-ọ̑)
ki je v zvezi z e-pošto; e-mail2 e-poštni naslov; e-poštni predal; Tipičen uporabnik se vsak dan srečuje z množico gesel: za dostop do računalnika, e-poštnega strežnika za prebiranje e-pošte, zbirk podatkov, spletnih strani, različnih forumov itd. E ↑é- + (↑)póšta
ki je v zvezi z e-pošto; e-mail2 e-poštni naslov; e-poštni predal; Tipičen uporabnik se vsak dan srečuje z množico gesel: za dostop do računalnika, e-poštnega strežnika za prebiranje e-pošte, zbirk podatkov, spletnih strani, različnih forumov itd. E ↑é- + (↑)póšta
- é-póštni naslòv -ega -ôva m (ẹ̄-ọ̑ ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; elektronski naslov, e-naslov: Sporočilo je treba poslati na posebno številko oziroma e-poštni naslov, dodati je treba podatke o naslovniku, ki nato v svoj nabiralnik z navadno pošto sprejme fotografijo s pozdravi
SNB
frájerSSKJ -ja m, člov. (á)
1. kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; car, džek: glavni frajer; velik frajer; Vsak nov dan brez cigarete sem se počutil kot zmagovalec, sam sebi sem se zdel čedalje večji frajer
2. kdor z vpadljivim vedenjem, delovanjem vzbuja vtis sproščenosti, neodvisnosti, pomembnosti: Delal sem se frajerja, s pištolo sem hotel fante samo prestrašiti, nazadnje pa sem se počutil ogroženega E ← pog. nem. Freier 'gizdalin', prvotno in knjižno 'snubač', iz freien 'snubiti'
1. kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; car, džek: glavni frajer; velik frajer; Vsak nov dan brez cigarete sem se počutil kot zmagovalec, sam sebi sem se zdel čedalje večji frajer
2. kdor z vpadljivim vedenjem, delovanjem vzbuja vtis sproščenosti, neodvisnosti, pomembnosti: Delal sem se frajerja, s pištolo sem hotel fante samo prestrašiti, nazadnje pa sem se počutil ogroženega E ← pog. nem. Freier 'gizdalin', prvotno in knjižno 'snubač', iz freien 'snubiti'
SNB
gôrskiSSKJ -a -o prid. (ó)
- gôrski kolesár -ega -ja m, člov. (ó, á)
kdor se ukvarja z gorskim kolesarstvom: dirka gorskih kolesarjev; prvenstvo gorskih kolesarjev; Razgibano Polhograjsko hribovje privablja številne popotnike, izletnike, sprehajalce in gorske kolesarje
- gôrsko kolesárstvo -ega -a s (ó, ȃ)
šport, pri katerem se vozi z gorskim kolesom: ljubitelji gorskega kolesarstva; Za šport in rekreacijo je v okolici domačije nešteto lepih možnosti, od gorskega kolesarstva in sprehodov do planinarjenja
- gôrsko koló -ega -ésa s (ó, ọ̑ ẹ̑)
kolo z močnim okvirjem, širokimi platišči in veliko prestavami za vožnjo po manj urejenih poteh: vrhunsko gorsko kolo; žensko gorsko kolo; Vsak dan sede na svoje gorsko kolo in se odpravi osvajat najzahtevnejše vzpetine in premagovat koreninaste poti v okolici
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 71
Dostopnost