Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
    1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
    2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
debelolíčnost -i ž (ī)
debelost lic: obraz je izgubil otroško debeloličnost
SSKJ²
debelóst -i ž (ọ̑)
1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi; prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost
2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske
SSKJ²
debelósten -tna -o (ọ̑)
pridevnik od debelost: debelostna stopnja
SSKJ²
dolgóst -i [dou̯gostž (ọ̑)
zastar. dolžina: izmeriti dolgost in debelost predmeta / članka zaradi njegove dolgosti niso natisnili v celoti / star. dolgost življenja
SSKJ²
génski -a -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na gen: analize genske snovi / vpliv genske teorije / genska banka sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala
    génsko prisl.:
    debelost pri otrocih je gensko pogojena / gensko spremenjena hrana; gensko spremenjeni organizem [GSO] organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije
SSKJ²
pogojíti -ím dov., pogójil (ī ípubl.
1. ustvariti pogoje za kaj: njegov znanstveni razvoj so pogojile ugodne možnosti za študij; ta sprememba bo verjetno pogojila višjo raven znanja / vodenje psa na vrvici je treba pogojiti s prijetnostjo združiti, povezati
2. biti vzrok česa, povzročiti: posebno ozračje malega mesta je pogojilo pisateljevo kasnejše literarno delo; vedeli so, da je njen odhod pogojil njegov trdovratni molk / izredno hude posledice trčenja so pogojile strogo obsodbo krivca
    pogojèn -êna -o
    1. deležnik od pogojiti: z ugodnimi možnostmi pogojen uspeh; nenaravna debelost je pogojena z različnimi motnjami v organizmu; ideološko, politično pogojena ocena dela
    2. navadno v povedni rabi ki je v takem odnosu do česa, da to omogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti; odvisen: sporazum je pogojen od raznih momentov; od te odločitve je pogojena njegova usoda; njihovo delovanje je pogojeno z družbeno usmerjenostjo
SSKJ²
tólikokráten -tna -o prid. (ọ̑-ā)
1. ki ima določeno število ponovitev: dvakratna debelost palca je mera za zapestje, toliko in tolikokratna pa za vrat in za pas
2. ekspr. ki izraža veliko število ponovitev: tolikokratnega opozarjanja se je naveličal
SSKJ²
tôlstost tudi tolstóst -i [tou̯stostž (ó; ȏ)
knjiž. debelost: zaradi tolstosti se ni mogel skloniti
SSKJ²
tolščávost -i [tou̯ščavostž (á)
knjiž. debelost: tolščavost ga ovira pri gibanju
SSKJ²
tolščíca -e [tou̯ščicaž (í)
knjiž. debelost: nagnjenost k tolščici
SSKJ²
živôtnost -i ž (ō)
knjiž. debelost, obilnost: kljub životnosti je bil okreten

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
pandémični pridevnik
    1. ki zaradi hitrega širjenja zajame zelo široko območje, več celin SINONIMI: pandemski
      1.1 ki je namenjen za preprečevanje takega širjenja bolezni SINONIMI: pandemski 
      1.2 ki je v zvezi s stopnjo takega širjenja bolezni SINONIMI: pandemski 
    2. v obliki za lastnostni pridevnik pandemičenekspresivno ki je problematičen, nezaželen zaradi svoje pogostnosti, razširjenosti SINONIMI: pandemski

Slovenski pravopis

Pravopis
dêbel -éla -o [-u̯]; -êjši -a -e (é ẹ́ ẹ́; ȇ) ~ krompir; knj. pog.: ~ denar |bankovec, kovanec večje vrednosti|; ~ glas globok, nizek; ~a knjiga; poud.: imeti ~o denarnico |imeti veliko denarja|; ~a kletev |robata, groba|; imeti ~o kožo |neprizadeto prenašati žalitve; biti žaljivo nevljuden|; ~a laž |velika, očitna|; čakati ~o uro |več kot uro|
debéli -a -o (ẹ́) nardp. ~ četrtek |pred pustom|
debéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ~e govoriti |neresnične, izmišljene stvari|
na debélo nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ prodajati; knj. pog. ~ ~ goljufati zelo; pogosto
debelóst -i ž, pojm. (ọ̑) nagibati se k ~i
Pravopis
korpulénten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč. debel, obilen: ~a postava
korpuléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. debelost, obilnost
Pravopis
razvaljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) slabš. ~ človek |zelo debel|
razvaljênost -i ž, pojm. (é) slabš. |debelost|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
celulít -a m
kozm. (podkožna) zamaščenost, debelost na nekaterih delih telesa, zlasti na stegnih, zadnjicipojmovnik
SINONIMI:
kozm. celulitis
Celotno geslo Sinonimni
debelóst -i ž
dejstvo, da ima kdo na pogled na telesu razmeroma veliko tolščepojmovnik
SINONIMI:
slabš. debeluštvo, knj.izroč. korpulentnost, knj.izroč. tolstost, knj.izroč. tolščavost, knj.izroč. tolščica, ekspr. zamaščenost, ekspr. zavaljenost, knj.izroč. životnost
GLEJ ŠE SINONIM: debelina
GLEJ ŠE: suhost

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
redíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
/Zaradi zakola/ so prašiča začeli /intenzivno/ rediti (predvsem za več masti).
2.
čustvenostno kdo/kaj preživljati koga/kaj
Starši so ga /kar predolgo/ redili (z denarjem in hrano) /izključno na lastne stroške/.
3.
kaj povzročati debelost
Kruh in sladkor /dokazano/ redita.

Slovar slovenskih frazemov

Število zadetkov: 37