Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
ETIMOLOGIJA: ↑bor
- iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: bor
ETIMOLOGIJA: ↑bor
- 1. ki je v zvezi z genealogi ali genealogijo 1.; SINONIMI: rodoslovni
- 1.1. ki izhaja iz genealogije 1., temelji na genealogiji 1.; SINONIMI: rodoslovni
- 2. ki je v zvezi z genealogijo 1.1.; SINONIMI: rodoslovni
- 3. ki je v zvezi genealogijo 2.; SINONIMI: rodoslovni
- 1. uporablja se, ko govorec pozove koga k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega
- 1.1. uporablja se, ko govorec ponazori izvršitev hitre zamisli
- 2. kot samostalnik poziv k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega
- 2.1. kot samostalnik namišljen poziv, ki ponazarja izvršitev navadno nedomišljene zamisli
- 3. kot samostalnik, ekspresivno delovanje, za katero so značilni hitrost, močna volja in navadno nepremišljenost, nezadostne priprave
- 4. kot pridevnik, ekspresivno ki ga navadno izvaja več ljudi na hitro in z močno voljo, navadno nepremišljeno, brez zadostnih priprav
- 5. kot pridevnik, ekspresivno ki je pridobil premoženje, položaj na hitro, navadno na vprašljiv način
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. hau ruck, ritmičnih zlogov za sinhronizacijo delovanja, od katerih je drugi iz Ruck ‛sunek’ - več ...
- 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
- 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
- 2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
- 1. nabirati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
- 2. ekspresivno piti večje količine zlasti alkoholne pijače
ETIMOLOGIJA: ↑nacediti
- 1. ki je v zvezi z rodoslovci ali rodoslovjem 1.; SINONIMI: genealoški
- 1.1. ki izhaja iz rodoslovja 1., temelji na rodoslovju 1.; SINONIMI: genealoški
- 2. ki je v zvezi z rodoslovjem 1.1.; SINONIMI: genealoški
- 3. ki je v zvezi z rodoslovjem 2.; SINONIMI: genealoški
- 1. ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus
- 2. naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore
2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
● star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem
// nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča
4. zastar. močno segrevati: beliti peč za kruh
- belíti se in béliti se knjiž.
1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg
2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli
- belèč -éča -e:
ravnina z belečimi se vasmi
- béljen -a -o:
beljena preja; po starem beljene hiše
1. bot. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les, Caesalpinia brasiliensis: deblo bražiljke
2. rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani z bražiljko
na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno; počrnela bruna; iz brun narejena bajta
// nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov)
● bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
zastar. debeliti se: deblo raste v višino, hkrati pa debeli; spodnja ustnica mu je debelela
nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo
1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo
2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev
3. jezikosl. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo
♦ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez
spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira
// spremeniti prvotno, dano obliko česa, preoblikovati: pritisk je železne plošče precej deformiral; vzmet se elastično deformira / pisatelj je po potrebi realnost tudi deformiral
- deformíran -a -o:
deformiran značaj; deformirana noga; deformirano deblo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 18
- Naslednja »