Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati]
    enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...
bahávo prislov [bahávo]
    1. takó, da se pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
      1.1. ekspresivno takó, da se kaže, izraža taka samohvala, izpostavljanje
    2. ekspresivno takó, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: bahav
bênti in bénti, bêmti
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
cánkar cánkarja samostalnik moškega spola [cánkar]
    1. neformalno, od leta 1995 do leta 2006 bankovec s podobo Ivana Cankarja in vrednostjo 10.000 tolarjev
      1.1. neformalno vrednost 10.000 tolarjev
ETIMOLOGIJA: po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), upodobljenem na bankovcu
dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]
    1. denarna enota Srbije in nekaterih drugih držav
      1.1. kovanec v vrednosti te enote
    2. denarna enota nekdanje Jugoslavije in nekdanja denarna enota Hrvaške in Bosne in Hercegovine
    3. ekspresivno denar
FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...
dínarček dínarčka samostalnik moškega spola [dínarčək]
    1. navadno v množini, ekspresivno denar
      1.1. navadno v množini, ekspresivno bankovec, kovanec
ETIMOLOGIJA: dinar
doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler]
    1. izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku
      1.1. izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z dejanjem v odvisnem stavku
      1.2. uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem poteka, obstaja dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
    2. v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku
      2.1. v zvezi dokler ne izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z nastopom dejanja v odvisnem stavku
      2.2. v zvezi dokler ne uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem se zgodi, opravi dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz do + kaj + le - več ...
dolgopŕst dolgopŕsta dolgopŕsto pridevnik [dou̯gopə̀rst]
    1. ki ima dolge prste
    2. v nekaterih zvezah v obliki dolgoprsti, evfemistično ki krade
STALNE ZVEZE: dolgoprsti plezalček
ETIMOLOGIJA: iz dolgi prsti
dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dresirani ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti
      1.1. ekspresivno ki z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: dresirati
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]
    1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden
      1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
    2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
fùj in fúj medmet
    1. izraža, da se govorcu kaj gnusi
      1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
      1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
    2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
    3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi!
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, - več ...
gádji gádja gádje pridevnik [gádji] FRAZEOLOGIJA: gadja zalega, gadje gnezdo
ETIMOLOGIJA: gad
goséničar goséničarja samostalnik moškega spola [goséničar]
    1. delovno, vojaško vozilo z gosenicami
      1.1. naprava z gosenicami za premikanje invalidskega vozička po stopnicah, pragovih
ETIMOLOGIJA: gosenica
hárpija hárpije tudi harpíja harpíje samostalnik ženskega spola [hárpija] tudi [harpíja]
    1. grško mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom
    2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom
    3. iz zoologije velika ujeda s sivim trupom in perutmi, črnkasto perjanico ter dolgimi kremplji, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike; primerjaj lat. Harpya harpya
    4. slabšalno kdor je nemoralen, zloben, pohlepen ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Harpyie in) lat. Harpyia iz gr. Harpyia
hinávsko prislov [hináu̯sko]
    takó, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
ETIMOLOGIJA: hinavski
hjà in hjá medmet
    1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje
    2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva
      2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost
    3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje
      3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje
    4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim
      4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega
ETIMOLOGIJA: verjetno iz he + ja
invalídski invalídska invalídsko pridevnik [invalítski] ETIMOLOGIJA: invalid
izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]
    1. povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa
    2. v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini
    3. ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več
    4. v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več
    5. ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa
    6. v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja
FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: cediti
Število zadetkov: 1927