Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dezertêr -ja m (ȇ)
kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec: dezerterja so ustrelili; sodili so mu kot dezerterju; dezerterji (iz) armade; po gozdovih so se klatile trume dezerterjev; pren. dezerterji iz organizacije

Slovenski pravopis

Pravopis
dezertêr -ja m z -em člov. (ȇ) |ubežnik, vojaški begunec|
dezertêrka -e ž, člov. (ȇ)
dezertêrjev -a -o (ȇ)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
dezertêr -ja m
kdor s pobegom prekine obvezno dejavnost v vojski ali udeležbo v bojupojmovnik
SINONIMI:
vojaški ubežnik, knj.izroč. prebežnik, star. vojaški begun, knj.izroč. vojaški begunec, zastar. vojaški prebeg, zastar. vojaški uhajač, zastar. vojaški uhajavec

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
dezertȇr – glej dezertȋrati

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
dezerter ► dezerˈteːr -ja m
Število zadetkov: 5