Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
diletánt in diletànt -ánta m (ā á; ȁ á)
1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: pevski zbor je vodil diletant; diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: je diletant, frazer, ne pa strokovnjak; vse svoje življenje bo ostal diletant; ta igralec je pravi diletant

Slovenski pravopis

Pravopis
diletánt -a tudi diletànt -ánta m, člov. (á; ȃ á; ȁ á) igralec ~ nepoklicni igralec, ljubitelj; slabš. opravljati delo kot pravi ~ |nestrokovnjak|
diletántka -e ž, člov. (ȃ)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
diletánt1 -a m
GLEJ SINONIM: ljubitelj, nestrokovnjak, šušmar
Celotno geslo Sinonimni
diletánt2 povdk.
ekspr. izraža, da kdo nestrokovno, površno opravlja kako delo
SINONIMI:
ekspr. amater2, slabš. šušmar

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
diletānt -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
diletānt, m. kdor se iz veselja postransko s kako rečjo peča, der Dilettant.

Gledališki terminološki slovar

Gledališče
diletánt -a m
Število zadetkov: 7