Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
Pravopis
mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|
mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a voda
mêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~em
do mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~ega
v mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajce
mêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
Pravopis
mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|
mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot
mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|
do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|
na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|
mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)
Pravopis
nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodek
do nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkim
do nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdrav
od nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časa
pred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali
Pravopis
sìt síta -o; bolj ~ (ȉ ȋ í) ~ človek; poud. ~a polja |polna pridelkov|; poud. sit koga/česa biti ~ zime |naveličan|; biti ~ (belega) kruha |objesten, predrzen zaradi izobilja|
síti -ega m, člov. (í) verjeti ~emu
do sítega mer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se najesti; poud. ~ ~ se nagledati |zelo, močno|
sítost -i ž, pojm. (í) občutek ~i; jesti do ~i; neobč. ~ barv nasičenost
Pravopis
súh -a -o tudi súh -a -ó; bolj ~ (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑) ~ fant; poud. ~ opis dogodka |brez čustvene prizadetosti|; ~a krpa; Zrak je zelo ~; poud. Njegov slog pisanja je ~ |brezoseben|; sleng. biti ~ ob koncu meseca brez denarja
súhi -a -o (ú) ~ kvas; kuhar. ~ vrat |bondžola|
súhi -ega m, člov. (ú) prehrana ~ih
súho -ega s, pojm. (ȗ) stopiti na ~; sleng. konec meseca biti na ~em brez denarja
do súhega nač. prisl. zv. (ȗ) zbrisati kaj ~ ~
súhost -i ž, pojm. (ú)
Pravopis
tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno
od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|
Pravopis
zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
zdàj kaz. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo
2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo
3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo
4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas|
5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~
zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~ev
do zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobro
od zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanj
za zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno
Pravopis
žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~
žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|
žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|
žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|
do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|
na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|
v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|
žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
do1 predl.
z rodilnikom za izražanje razmerja, navadno čustvenega
SINONIMI:
nasproti2, neknj. pog. napram
Celotno geslo Sinonimni
dó2 člen.
GLEJ SINONIM: skoraj2
Celotno geslo Sinonimni
do čístega nač. prisl. zv.
izraža, da je dejanje, stanje določeno s tem, da je kaj umazanega, nezaželenega v celoti odstranjeno
SINONIMI:
čisto1, knj.izroč. dočista, nar. sčista
GLEJ ŠE SINONIM: dočista
GLEJ ŠE: sečnja
Celotno geslo Sinonimni
do dánes prisl. zv.
GLEJ SINONIM: do zdaj
Celotno geslo Sinonimni
do dná prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1
GLEJ ŠE: rešiti
Celotno geslo Sinonimni
do dôbrega prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1, temeljito
Celotno geslo Sinonimni
do fermênta prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1
Celotno geslo Sinonimni
do fundamênta prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1
Celotno geslo Sinonimni
do gôlega prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1
GLEJ ŠE: sečnja, sleči se, ostriči
Celotno geslo Sinonimni
do gŕdega prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zelo
Število zadetkov: 269