- čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- dejavnost, ki se ukvarja z letenjem z balonom
- prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
- 1. manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
- 1.1. prenočevanje v takem zavetišču; SINONIMI: bivakiranje
- 2. kot pridevnik ki je v zvezi z bivakom 1., 1.1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
- 1. ekspresivno velika, močna žival, ki je lahko nevarna, zlasti pes, medved
- 2. ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo
- 3. slabšalno kdor ima negativne moralne lastnosti ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: = cslov. mrъcina ‛mrtvec, truplo’, hrv., srb. mr̀cina ‛mrhovina’, nejasnega izvora, morda iz ↑mrtvec - več ...
- v zaključeno celoto povezane gore, hribi
- 1. kraška reka, ki teče po površju in ponikne v podzemlje; SINONIMI: ponikalnica
- 2. iz gradbeništva jašek za odvajanje zlasti meteornih voda; SINONIMI: požiralnik, iz gradbeništva ponikalnica
- 3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo zlasti javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponor
- 1. izdelovanje niti s sukanjem, tanjšanjem kosmov
- 1.1. sukanje, navijanje posebnega izločka, da nastane pajčevina, ovoj
- 2. oddajanje enakomernega, nizkega zvoka, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
- 2.1. ekspresivno oddajanje temu podobnega zvoka ob pravilnem, tekočem delovanju
- navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
premični zabojnik, opremljen z najnujnejšimi pripomočki za bivanje: bivalnik za ekipo, ki dežura pri plazu, bodo morali v dolino prepeljati s helikopterjem
1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo
// bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala
2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra
- bobnèč -éča -e:
vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze
♦ voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja
dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: mačka boči hrbet; bočiti obrvi, prsi / bočiti pločevino
- bóčiti se
dvigati se v obliki visokega loka: mavrica se boči na obzorju; most se boči čez dolino / kupola se boči nad strehami; nad zemljo se je bočilo jesensko nebo razprostiralo
♦ les. les se boči se zvija
1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič)
2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju
● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 21
- Naslednja »