Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
reprezentánt reprezentánta samostalnik moškega spola [reprezentánt]
    športnik, ki je član reprezentance
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Repräsentant iz frc. représentant, iz ↑reprezentirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dávi prisl. (ȃ)
star. danes zjutraj: odšel je davi, še pred soncem; od davi ga že ni doma
● star. krompir drevi in davi zmeraj
SSKJ²
drévi prisl. (ẹ̑)
danes zvečer: koncert bo drevi ob osmih; do drevi se bo vreme pokvarilo; za drevi pripravi dobro vino
● star. krompir drevi in davi zmeraj
SSKJ²
drevíti -ím nedov., drêvi in drévi (ī í)
1. star. poditi, goniti: pes drevi divjačino / dreviti sovražnike
2. zelo hitro se premikati; drveti: vlaki drevijo noč in dan mimo; ljudje so drevili na kraj nesreče; oblaki se drevijo po nebu
    drevèč -éča -e:
    dreveči konji; dreveča reka

Slovenski pravopis

Pravopis
drévi čas. prisl. (ẹ̑) pešaj. danes zvečer: ~ ob osmih; pripraviti se za ~
Pravopis
drevíti -ím nedov. drêvi -íte in drévi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; drevênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) redk. ~ na kraj nesreče drveti; star. dreviti koga/kaj ~ divjad, sovražnika goniti, poditi

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
drévi prisl.
GLEJ SINONIM: nocoj
GLEJ ŠE: danes

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
móč Frazemi s sestavino móč:
na móč, na vsò móč, z vsèmi močmí
Celotno geslo Frazemi
skálp Frazemi s sestavino skálp:
snéti skálp kómu, vzéti skálp kómu
Celotno geslo Frazemi
vlák Frazemi s sestavino vlák:
íti pod vlák, lovíti zádnji vlák, skočíti pod vlák, skòk pod vlák, [šè] ujéti vlák, ujéti zádnji vlák, ulovíti zádnji vlák, vréči se pod vlák, zádnji vlák, zádnji vlák je odpêljal [kómu], zamudíti vlák, zamudíti zádnji vlák

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
D 1. V slovenskem fonemu d se ohranja pslovan. *d (iz ide. *d ali *dh), npr. dáti. Pslovan. skupina *(z)dr je lahko nastala sekundarno iz starejše *zr (ide. *g'r, *g'hr in pod posebnimi pogoji *sr), npr. drẹ̑vi, mẹ̑zdra. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu d, npr. drẹ́ta, denár.
Celotno geslo Etimološki
drẹ̑vi prisl.
Celotno geslo Etimološki
drẹ̄višnji – glej drẹ̑vi
Celotno geslo Etimološki
zárja -e ž
Celotno geslo Etimološki
zrẹ́ti zrȅm nedov.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
drẹ̑ve, adv. = drevi, Guts., Jarn., C.
Pleteršnik
drẹ̑vẹj, adv. = drevi, Zora.
Pleteršnik
drẹ̑vi, adv. am heutigen (noch bevorstehenden) Abende; heute abends; drevi in davi, immerdar, Cig.
Pleteršnik
drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)-Let. 1883, 201.
Pleteršnik
poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.-Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
Število zadetkov: 38