Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost]
    1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. domislica, šala
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
duhovítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost duhovitega: očarala jo je njegova duhovitost; bil je znan po duhovitosti; igriva, prirojena duhovitost / novela je polna duhovitosti / smejali so se njegovim duhovitostim šalam, domislicam

Slovenski pravopis

Pravopis
duhovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ govornik
duhovíta -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) povedati kakšno ~o
duhovítost -i ž, pojm. (ȋ) biti znan po ~i; števn. smejati se ~im |šalam, domislicam|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
duhovítost -i ž
sposobnost biti domiseln in šaljiv obenempojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. espri, knj.izroč. iskrivost
GLEJ ŠE SINONIM: domislica

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
duhovȋtost – glej dȗh

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
duhovȋtost, f. die Geistreichheit, nk.
Število zadetkov: 6