Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok: dvojčka sta si tako podobna, da ju ljudje le s težavo ločijo; rodila je dvojčke / siamska dvojčka zraščena, zlasti v spodnjem delu prsnice; pren. v tem človeku je našel pravega duševnega dvojčka
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju dvojčkov: dvojčki so nemirna bitja
● rojen je v znamenju dvojčkov v času od 22. maja do 21. junija
3. hiša z dvema popolnoma ločenima stanovanjema: graditi dvojček; stanovati v dvojčku
4. nav. dv. ena od dveh stavb Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, ki sta bili porušeni leta 2001: nad porušenima dvojčkoma se je dvigal velikanski oblak dima in prahu
♦ astron. Dvojčka tretje ozvezdje živalskega kroga; čeb. panj dvojček panj, prirejen za bivanje dveh družin; med. dvojajčna, enojajčna dvojčka; min. dvojček skupina dveh med seboj pravilno zraščenih kristalov; ptt (telefonski) dvojček vsak od dveh telefonskih naročniških aparatov, ki sta s posebno pripravo priključena na isti vod; rib. dvojček trnek z dvema ostema
ePravopis – Slovenski pravopis
Slovenski pravopis
dvójčica -e ž, člov. (ọ́; ọ̑)
dvójčičin -a -o (ọ́; ọ̑)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovenski etimološki slovar³
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Slovar Pohlinovega jezika
Terminološki slovar avtomatike
Urbanistični terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar
Geološki terminološki slovar
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »