Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
diplomátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na diplomate ali diplomacijo:
a) diplomatski predstavnik; imeti diplomatske stike s tujimi državami; živahna diplomatska dejavnost; rešiti spor po diplomatski poti; biti v diplomatski službi / francoščina je diplomatski jezik; diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi; diplomatska pošta pošta, ki je carina ne pregleduje; pren. diplomatska bitka za pozicije na afriškem kontinentu
 
pravn. diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov
b) lani so nas odkrito napadali, zdaj pa so postali diplomatski; potrebna ji je bila vsa diplomatska spretnost
    diplomátsko prisl.:
    diplomatsko odstraniti nesporazum; tako diplomatsko ga je znal prepričati, da je popustil
SSKJ²
francóščina -e ž (ọ̑)
francoski jezik: dobro obvlada francoščino; knjiga je napisana v francoščini / zadnjo uro smo imeli francoščino pouk tega jezika
SSKJ²
frangléščina -e ž (ẹ̑)
francoščina s številnimi v novejšem času prevzetimi angleškimi besedami: govoriti v frangleščini
SSKJ²
máteren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na matere: materne prsi; biti v maternem telesu / materna kri / materni dom; materna zemlja / materni jezik jezik, ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere; ekspr. francoščina je njegov drugi materni jezik
♦ 
agr. materna rastlina rastlina, ki je pri križanju oprašena; med. materno znamenje materino znamenje
SSKJ²
sporazumljeválen -lna -o prid. (ȃ)
star. sporazumevalen: sporazumljevalni jezik med njima je francoščina
SSKJ²
šépati -am nedov. (ẹ̄)
1. neobičajno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso
2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa
// imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma
● 
ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro
    šepáje :
    šepaje hoditi; šepaje na eno nogo, je prišel odpret
    šepajóč -a -e:
    šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj; šepajoča postrežba
SSKJ²
veljáven -vna -o prid., veljávnejši (á ā)
1. ki ima pravno moč: veljaven predpis, zakon / veljavna oporoka; zaradi nepravilnosti volitve niso veljavne / sodba še ni veljavna / veljavna igralna, športna pravila
2. ki zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavlja naslovniku, uporabniku kako pravico: veljaven potni list; vozovnica je veljavna en dan / veljavno plačilno sredstvo
// ki po odločitvi pristojne osebe, organa obvezuje koga, da upošteva določeno dejstvo: veljaven cenik; vozni red ni več veljaven
3. ki se zaradi dobrih, primernih lastnosti upošteva, uporablja: veljavne metode raziskovanja; veljavne norme vedenja
4. ki je v skladu z resničnostjo: absolutno veljavna resnica
5. ki ima zaradi cenjenih, spoštovanja vrednih dejstev, lastnosti vpliv, ugled: veljaven človek, kmet; biti doma iz veljavne hiše / francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj / družbeno veljaven
    veljávno prisl.:
    veljavno odločati z večino glasov

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Bretanja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bretanje samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Franciji
IZGOVOR: [bretánja], rodilnik [bretánje]
BESEDOTVORJE: Bretonec, Bretonka, Bretončev, Bretonkin, bretonski tudi bretanjski
Celotno geslo ePravopis
fr.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
francoščina
francoski
PRIMERJAJ: fra., franc., frc.
Celotno geslo ePravopis
fra.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
francoščina
francoski
PRIMERJAJ: fr., franc., frc.
Celotno geslo ePravopis
franc.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
francoščina
francoski
PRIMERJAJ: fr., fra., frc.
Celotno geslo ePravopis
Gvinejec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gvinejca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [gvinêjəc], rodilnik [gvinêjca]
BESEDOTVORJE: Gvinejčev
Celotno geslo ePravopis
Luksemburžan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Luksemburžana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [luksǝmburžán] in [luksǝmburžàn], rodilnik [luksǝmburžána]
BESEDOTVORJE: Luksemburžanov

Slovenski pravopis

Pravopis
fr. okrajš. francoščina, francoski; frank
Pravopis
francóščina -e ž, pojm. (ọ̑) |jezik|
Pravopis
frangléščina -e ž, pojm. (ẹ̑) žarg. |francoščina z veliko anglicizmov|
Pravopis
transponíran -a -o (ȋ) v kaj v slovenščino ~a stara francoščina prevedena
transponírani -a -o (ȋ) glasb. ~a skladba
transponíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
francóščina -e ž
GLEJ ŠE: jezik

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
cedílo Frazemi s sestavino cedílo:
ostáti na cedílu, pustíti kóga na cedílu, púščati kóga na cedílu
Celotno geslo Frazemi
vás Frazemi s sestavino vás:
devêta vás, hodíti v vás h kómu, íti v vás h kómu, kàj je za kóga/kómu špánska vás, Potémkinove vasí, špánska vás, tóje za kóga/kómu špánska vás
Število zadetkov: 32