gospodáriti -im nedov. (á ȃ)
1. uporabljati, upravljati materialne dobrine: pri tem podjetju znajo gospodariti; oče je dobro, pošteno gospodaril; s svojim imetjem slabo gospodari; varčno gospodariti; gospodariti po proračunu / zavod gospodari z vsemi osnovnimi sredstvi razpolaga
// biti lastnik materialnih dobrin: posestvo propada, odkar gospodari sin
2. imeti, izvajati oblast: tod so gospodarili tujci; v hiši gospodarijo ženske; ni dovolil, da bi mu kdo gospodaril; gospodariti nad kom / ekspr. gospodariti nad življenjem in smrtjo; pren., ekspr. vihar gospodari nad sadnim drevjem; po taborišču je gospodarila smrt
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
gospodáriti -im nedov. -èč -éča; gospodárjenje (á ȃ) komu/čemu ~ družini; gospodariti nad kom/čim poud. ~ ~ življenjem in smrtjo |imeti oblast|; gospodariti z/s čim znati ~ z denarjem
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
Celotno geslo
Vezljivostni G
gospodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.
Celotno geslo
Vezljivostni G
gospodáriti nad -im nad nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti, izvajati oblast nad kom/čim
Žena /popolnoma/ gospodari nad njim.
Žena /popolnoma/ gospodari nad njim.
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
gospodáriti – glej gospọ̑d
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
gospodáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Herr sein, zu befehlen haben, walten; tukaj hoče vsakdo g.; žena gospodari, die Frau trägt die Hosen, Cig.; — die Wirtschaft führen, wirtschaften; slabo, dobro g.; — g. s čim, mit etwas gebaren; g. z denarjem; g. z občinsko svojino, Levst. (Nauk); — hausen: sovražniki so tu strašno gospodarili; grassieren: kuga tu gospodari, Cig.; — 2) beherrschen: g. jezo, bemeistern, Ravn.; mesu ne daj g. tela, Vrtov.-Jan. (Slovn.).
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
gospodariti [gospodáriti gospodȃrim] nedovršni glagol
posvečati se domačim opravilom: gospodariti, gospodinjiti
PRIMERJAJ: gospodinjiti
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
gospodariti glagol
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
gospodariti nedov., F2, administrare, ſtreizhi, s'ſluṡhbó opravlati, obhajati, goſpodariti, obſluṡhovati; magistrare, moiſtriti, regierati, goſpodariti
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
gospodariti -im nedov. 1. gospodariti: hozheo ſami goſpodarit nedol., inu goſpodinit ǀ de bi Mosh en meſiz gospodaril del. ed. m, ona pak tudi en meſiz ǀ leta en meſſiz je hlazhe noſſila, inu Gospodarila del. ed. ž 2. gospodovati: Gospud Bug pak po celem ſvejti Gospodari 3. ed., inu krejluie ǀ Enu krajleustvu u'katerim gospodari 3. ed. ta greh, inu kir ta zhednost je pregajnena
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Črnovrški dialekt
Črnovrški
Slovar govorov Zadrečke doline
Zadrečki
Zadrečki
Slovar bovškega govora
Bovški
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 18
Dostopnost