Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.-Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — (compar. gostejši, gošči, C.).
Pleteršnik
kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici-Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
Pleteršnik
ovijáčina, f. coll. = rastline, ki se okoli grmovja in drevja ovijajo: gosto, z ovijačino zaraščeno grmovje, Let.
Pleteršnik
pę́rje, n. coll. 1) Federn; gosje, pisano, mehko p.; p. mu je zraslo = er ist hochmüthig geworden, Z.; — 2) Blätter; zeleno, gosto, drobno p.; — 3) der untere Theil des Bergbohrers, der Zwicker, V.-Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
porásti, -rástem, vb. pf. 1) allmählich anwachsen; polivati bom pripomogel, da sadež poraste, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); — porastemo v dobrih delih, wir werden in guten Werken zunehmen, C.; — tudi: p. se; pustimo travo, naj se še poraste; — 2) auffahren, aufbrausen, Cig., Bes.; — 3) (trans.) bewachsen: debel mah je drevesa porastel, LjZv.; gosto porasten, dicht bewachsen, LjZv.; z mahom porasteni hrasti, Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
sáčiti,* -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica-Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras-Erj. (Torb.); — 3) (intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.
Pleteršnik
sẹjáti, -sẹ̑jem, vb. impf. 1) säen; gosto, redko s.; pšenico po ledu s. = sich vergeblich bemühen, Cig.; — prepir s. med ljudi; — denar s., mit dem Gelde wüsten, Cig.; — bolezen s., eine Krankheit durch Ansteckung verbreiten, Cig.; — 2) mit dem Sieb reinigen, sieben, reitern; moko s.; s. phano rudo, das gepochte Erz rädern (mont.), Cig.; — 3) kolo, voz seje, das Rad, der Wagen gleitet oder wackelt hin und her, Dol.; — praes. sẹ̑jam, Mik., ogr.-Valj. (Rad); škrjančku pojejo otroci: Sej, sej, sejaj sejaj! Pjk. (Črt.); Veter veja, s snegom seja, Npes.-Vraz.
Pleteršnik
zagostíti, -ím, vb. pf. 1) verdichten, Jap.-C.; zagoščen, verdichtet, Ravn.-C.; — z. se, dicht werden: gozd se zagosti, Cig.; — 2) zudichten, Cig.; Slovenci so vse te dežele zagostili (= gosto naselili), Ravn.
Pleteršnik
zajẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) besteigen, (um zu reiten): z. konja; — 2) fehlreiten; s pota kam z., Cig.; In zajezdi v gosto drevje lesa, Levst. (Zb. sp.); — z. v kaj, na kaj, an etwas anreiten, Cig.; z. h komu, bei jemandem anreiten, Cig.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
nagósci tudi nagóstci prisl. gosto, na gosto: Malo steri ország v-Europi tak na gôszci z-nevolov poiszkan AIP 1876, br. 4, 3; Abdul Kerim zdaj jáko nagôsztci szpominani cslovek AIP 1876, br. 9, 3; Pri sénčasti potokaj vidimo nagostci letati káčje pastére AI 1878, 37
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
brada ž, F13, aerobarbus, kufraſte brade, ardezhobrad; aruncus, kosja brada; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; barba, brada; barba impena, ne pozheſſana brada; lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na bradi; mentum, -ti, zhelúſt, brada, podbradik; multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto bradó; promiſsa barba, dolga brada; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; pubescere, ṡazheti dlake raſti na bradi; verticeps, katerimu ṡazhne brada raſti; vir imberbis, móṡh pres bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja brada Scopoli [ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja brada Scopoli [ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
Vorenc
gost prid., F26, acini, goſte jagode; addensare, goſtú ſturiti, ṡgoſtiti, v'kúp perpraviti; condenṡare, goſtiti, goſtú ſturiti; condensus, -a, -um, goſt; conspiſsare, ṡgoſtiti, goſtù ſturiti; densatio, goſtuſt, goſtú delanîe; densare, goſtiti, goſtú ſturiti, ali délati; densere, goſtú delati; densi capilli, goſti laſſi; densus, -a, -um, goſt; expiſsare, goſtú ſturiti; maſsare, na kúp noſſiti, goſtú délati; multibardus, s'ſylnu veliko, inu goſto bradó; obtutus, -us, ogledanîe, ali ṡagledanîe, goſtú pogledanîe; offa, tudi en goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; opacus, -a, -um, ſénzhen, od goſtiga drevja temmán; pannosa faex, goſte droṡhjè, na katerih ſe klabuk ſtury; perdensus, -a, -um, cilú goſt; praedensus, -a, -um, pregoſt, ṡlú goſt; pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha; ſaltus, -ti, ena goſta hoſta; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtú narejati, ali narediti; spiſsescere, goſtú ratati, goſtú perhajati; spiſsus, -a, -um, goſt
- gostejši , hippolaphatum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor tá vertna
Vorenc
gosto sam., magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine; prim. po gostem
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost