Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]
    1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
epitáf epitáfa samostalnik moškega spola [epitáf]
    1. besedilo, pesem, posvečena umrlemu, za napis na nagrobniku, spominski plošči
      1.1. nagrobnik, spominska plošča s takim napisom
    2. ekspresivno zadnje pomembnejše delo pred smrtjo, navadno umetniško
    3. ekspresivno kar odraža, pomembno zaznamuje, izkazuje spoštovanje čemu, kar izginja, se končuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epitaph in lat. epitaphium iz gr. epitáphion, iz epí ‛na, nad’ + táphos ‛grob’
gospodováti gospodújem nedovršni glagol [gospodováti]
    1. imeti, izvajati oblast
    2. imeti vodilno, pomembno vlogo
    3. ekspresivno biti umeščen višje od okolice ali biti kje opazno prisoten
ETIMOLOGIJA: gospod
júrišati júrišam nedovršni glagol [júrišati]
    1. izvajati silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    2. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
      2.1. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
FRAZEOLOGIJA: jurišati na nebo
ETIMOLOGIJA: juriš
kentáver kentávra samostalnik moškega spola [kentávər]
    1. grško mitološko bitje z zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in nogami konja
    2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje z zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in nogami konja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kentaur in lat. centaurus iz gr. kéntauros, nejasnega izvora
nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen]
    1. pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela
      1.1. ki je s čim napolnjen
    2. ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč
ETIMOLOGIJA: nagačiti
plétna plétne; tudi plétnja samostalnik ženskega spola [plétna]
    lesen čoln s ploskim dnom in streho ter dvema vesloma za prevoz turistov na Blejski otok
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. Plätten < stvnem. platta, prevzeto iz srlat. plat(t)a ‛plovilo s ploskim dnom’ - več ...
ranocélnik ranocélnika samostalnik moškega spola [ranocélnik]
    nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo
ETIMOLOGIJA: rana + celnik iz celiti
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
vlákec vlákca samostalnik moškega spola [wlákəc]
    2. igrača, ki predstavlja vlak
    3. enostaven ples, pri katerem plesalci tvorijo premikajočo se kolono
STALNE ZVEZE: hitri vlakec, vlakec smrti
ETIMOLOGIJA: vlak

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
akvadúkt -a m (ȗ)
grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov
SSKJ²
akvedúkt -a m (ȗ)
grad. akvadukt: iz megle so štrleli loki akvedukta
SSKJ²
apnén -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na apno: apneni belež; apnena malta; apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama
♦ 
agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjak
    apnéno prisl.:
    zrl je v njen apneno beli obraz
SSKJ²
ápno -a s (á)
bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno
 
agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
// pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno
SSKJ²
armatúra -e ž (ȗ)
1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami
 
elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča
2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature
SSKJ²
armírati -am nedov. in dov. (ȋ)
ojačevati z vložki, navadno železnimi: v celoti armirati omet; armirati nosilni steber; armirati steklo
    armíran -a -o:
    elektr. armirana izolirna cev jeklena cev za električne inštalacije; grad. zgradba iz armiranega betona; armirana konstrukcija
SSKJ²
asfálten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton
 
grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin
SSKJ²
bákula -e ž (ȃ)
grad. štukaturni opaž iz trstike ali lesenih letvic:
SSKJ²
bankét2 -a m (ẹ̑)
grad. bankina
SSKJ²
bankína -e ž (ȋ)
grad. utrjeni pas ob cesti, nasipu ali obrežju: mopedist je podrl pešca na desni bankini
Število zadetkov: 1084