Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost]
    1. stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti
      1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
    2. stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
      2.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: banalen
grotéska grotéske samostalnik ženskega spola [grotéska]
    1. iz literarne vede literarno delo, ki s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način
      1.1. prikazovanje resničnosti na grozljiv, popačen način, zlasti s povezovanjem tragičnega in komičnega
      1.2. podoba, ki prikazuje resničnost na grozljiv, popačen način
    2. ekspresivno kar je zlasti zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti grozljivo in popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Groteske) iz it. grottesca, prvotno slikarski strokovni izraz, ki označuje antično rimsko dekorativno slikarstvo z upodobitvami meduz, orožja ipd., iz grottesco ‛grotesken, čuden’, prvotno ‛jamski, votlinski’, iz grotta ‛jama, votlina’ - več ...
grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni]
    2. v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen
    3. kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost
    4. kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: groteska
grotéskno prislov [grotéskno]
    1. takó, da se s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način
    2. ekspresivno takó, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: groteskni
grotésknost grotésknosti samostalnik ženskega spola [grotésknost]
    1. elementi, struktura groteske
    2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: groteskni
trágični trágična trágično pridevnik [trágični]
    2. v obliki tragičen ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice
      2.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zelo neugoden, slab
    3. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zaznamovan zaradi nesreče, neugodnih okoliščin, razpleta, navadno ne po svoji krivdi
      3.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki se mu kljub trudu pripisuje odgovornost za neugoden razplet, poraz, navadno zaradi odločilne napake
    4. kot samostalnik v obliki tragično elementi, struktura tragedije
STALNE ZVEZE: tragična krivda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tragisch in lat. tragicus iz gr. tragikós, glej tragedija

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
apokalípsa -e ž (ȋ)
rel. grozljivo veličastni opisi konca sveta: temne vizije apokalipse / Apokalipsa zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; pren. atomska apokalipsa
SSKJ²
apokalíptičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče
// knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve
SSKJ²
delováti -újem nedov. (á ȗ)
1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje; vlaga je škodljivo delovala na izolacijo; strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile
// prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno
2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji
3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje; prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje / telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala
// navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije / varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile
    delujóč -a -e:
    še vedno delujoči ognjeniki; počasi delujoč strup; prijetno, ugodno delujoča barva / delujoč član društva aktiven
SSKJ²
grotéska -e ž (ẹ̑)
lit. delo, ki na grozljivo-smešen način prikazuje resničnost, življenje: igrali so grotesko; politična groteska / zgodba je tipična groteska
// grozljivo-smešno prikazovanje resničnosti, življenja: opaziti je pisateljevo nagnjenje h groteski in bizarnosti / to je dežela protislovij in grotesk
♦ 
glasb. skladba grotesknega značaja; kor. ples s pretiranimi gibi in držami; um. ornament, v katerem so med tanke rastlinske vitice vpletene figure
SSKJ²
grotésken1 -kna -o prid., grotésknejši (ẹ̑)
ki zaradi neskladnosti z okoljem deluje grozljivo-smešno: njegovim očem se je nudil grotesken prizor; groteskna slika / groteskni gibi lutk / groteskni humor tragedije
// ekspr. nenavaden, čuden: ladja z grotesknimi jadri
    grotéskno prisl.:
    groteskno učinkovati; groteskno spačena figura
SSKJ²
grozljív -a -o prid. (ī í)
ki vzbuja grozo: zagledala sta grozljiv prizor; povsod je vladala grozljiva tišina; to so naravnost grozljive vesti / ekspr. bil je žrtev grozljivega nerazumevanja
    grozljívo prisl.:
    psi so grozljivo lajali; prostor je bil grozljivo miren
SSKJ²
grozljívka -e ž (ȋ)
umetniško delo z grozljivo vsebino, zlasti film: predvajajo napeto grozljivko
// ekspr. kar je zelo neprijetno, težavno, neustrezno: sanjska dirka se je hitro spremenila v grozljivko; doživljati pravo grozljivko
SSKJ²
izpráznjenost -i ž (á)
lastnost, značilnost izpraznjenega: mesto je bilo grozljivo zaradi popolne izpraznjenosti
SSKJ²
místičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost mističnega: mističnost doživljanja / knjiž. mističnost gotske cerkve / knjiž. dogajanje v romanu prehaja v grozljivo mističnost
SSKJ²
moritát -a m (ȃ)
lit. péta poulična pripovedna pesem z grozljivo, poučno vsebino: srednjeveški moritati
SSKJ²
tríler2 -ja m (í)
publ. umetniško delo z grozljivo, srhljivo vsebino, zlasti film; grozljivka, srhljivka: snemati triler; napet triler

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
distopíja samostalnik ženskega spola
    1. neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti SINONIMI: antiutopija
      1.1 literarno, filmsko delo, ki prikazuje tako ureditev SINONIMI: antiutopija 
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. dystopia iz lat. dis.. ‛raz..’ ‛proč, od’ + (u)topia ‛utopija’
Celotno geslo Sprotni
pošástek samostalnik moškega spola
    navadno v množini grozljivo, strašno bitje, zlasti v računalniških igrah, ki ga navadno ni težko premagati 

Slovenski pravopis

Pravopis
apokalípsa -e ž, pojm. (ȋ) |grozljivo opisovanje konca sveta|
Število zadetkov: 37