Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
grùnt grúnta m (ȕ ú)
večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15–20 ha
// pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt
● prevzeti grunt postati njegov gospodar

Slovenski pravopis

Pravopis
grùnt grúnta m (ȕ ú) priženiti se na ~; biti doma z ~a

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
grùnt grúnta m
GLEJ SINONIM: kmetija, posestvo
GLEJ ŠE: kmetija, kmetija

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
grȕnt grúnta m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
grùnt, grúnta, m. = zemljišče, der Bauerngrund; — iz nem.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
grǜnt tudi grǜnd -a m
1. zemljišče, posest: Plebánusom szo povrnyeni grünti KOJ 1848, 107; na ſzrejdi Jordána ſzo na ſzühom grünti ſztáli KM 1796, 42
2. temelj: Kotere recſi ſzo gründ, fundamentom TF 1715, 44; Trdi gründ Bo'zi obſztoji KŠ 1754, 130; Bog mi je tak grünt mojga vüpanya KAJ 1848; ka ni eden zgrünta ſzrczá ſzvojega ne zdr'záva KŠ 1771, 436; ár dobroga grünta nemajo BKM 1789, 4; od zlocsasztnoszti neverni z grünta szrcza mojega TA 1848, 28; Ino tu más gründ ino fundamentom czeile ſzvéte Troicze TF 1715, 38; Trbej je znati, ſzrczá grünt KŠ 1771, 440; Oni razvr'zejo i grünt TA 1848, 9; ka má V-szebi grünt düsne skode KAJ 1848, 29; je nevöra vu ſzrczá grünti na teliko KŠ 1771, 440; drügi zvékſim grüntom právijo KŠ 1771, 725

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
grunt [grȕnt] samostalnik moškega spola

posest, kmetija, grunt

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
grunt samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
grunt1 m, F13, ex fundo, od dná, s'grunta; facere fundamentum, grunt poſtaviti; fistucatus, -a, -um, na grúnt, ali v'grunti s'koly podloṡhen; fundamen, fundamentum, temèlje, grunt; fundamentum jacere, temeliti, grunte poſtaviti, gruntati; intimè, is grúnt tega ſerzá; medullitus, -is, grunt tega ſerzá; palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe; radicitus, s'korenimo, s'koreniko, is korenike, s'grunta; sidentia fundamenta, doli ulieṡheni grunti; stirpitus, s'korenino, ali vun s'grunta, cilú vunkai; substruere, podzimprati, ali en grúnt poſtaviti, ali ſturiti
Vorenc
grunt2 m, F15, cardolitium, grunt eniga ṡveſtiga tovariſha; decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero ſe nyve, ali grunti mèrio; fundus, -di, grunt, ṡemla, ſtanovanîe, s'vunai méſta; latifundium, -ÿ, enu ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt; poſseſsio rei immobilis, ſtanovitni grunti, grunti; pradium, -dy, priſtava, en laſtán grunt, en dvór ṡa ṡhivino; solum subactum, en dobru délan grúnt; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil; superexcurrere, vunkai ſteṡati, kakòr te vinṡke terte ſe na en ludṡki grúnt ſteṡajo; superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga grunti zimpra, s'perpuṡzhenîam tega gruntniga goſpuda; territorium, -rÿ, rihta, laſtan grunt; usufructuarius, kateri ludṡkih gruntou prida vṡhiva; versus, en koṡ polá, ali grunta, kateri je l00 ſhulinou dolg, inu ſhirok; vinealis, -le, vinogradṡki, dober grunt ṡa vinograde

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
grunt -a m 1. temelj: ſo bily grunt im. ed. Israelske Vere ǀ Semla katera nima obeniga grunta rod. ed., inu vener ſe negane ǀ te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza s'grunta rod. ed. je bil vun vſdignil 2. dno: is'grunta rod. ed. vaſhiga ſerza saupijte 3. zemlja: poprej ogledate ali grunt im. ed. je dobar, ali nijva je rodovitna ǀ kadar v' Rimi ſo grunt tož. ed. coppali … v' grunti mest. ed. ſo bily eno zhlovesko glavo nashli ǀ od tot moij grunti im. mn. ſò taku dobru rodovitni 4. razlog: nej djal S. Auguſtinus bres grunta rod. ed. ǀ de ſi lih nima gvishniga grunta rod. ed. njega taku ſodit ǀ v'letem imaio grunt tož. ed., inu sazheteK vſe zhednosti ǀ Logica vuzhij s' gruntam or. ed. ſvoje govorjenje sklenit ← srvnem. grunt ‛tla, zemlja, temelj, osnova, razlog’

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser
grunt -a samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
grunt1 sam. m ♦ P: 29 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje16
grunt2 [del besed. zveze] – ♦ P: 2 (*P 1563, TPo 1595)

Geografski terminološki slovar

Geografija
grùnt grúnta m

Slovenski lingvistični atlas 2

SLA 2
grunt

Črnovrški dialekt

Črnovrški
grunt

Slovar govorov Zadrečke doline

Zadrečki
grunt m

Slovar bovškega govora

Bovški
grunt m

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
grunt ► gˈrėnt gˈrüːnta m
Število zadetkov: 20