- 1. navadno ponovljeno posnema glas pri smejanju, navadno glasnem
- 1.1. ponovljeno izraža, da se govorec posmehuje
- 2. kot samostalnik, ponovljeno glas pri smejanju, navadno glasnem
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
há1 in hà; in háhá medmet
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
apríl -a m (ȋ)
četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
SSKJ²
hahá in hahà medm. (ȃ; ȁ)
1. posnema glas pri smejanju: haha, kako je to zabavno / haha(ha), se je smejal na ves glas
2. izraža posmeh: haha, pa je prejel zasluženo plačilo
1. posnema glas pri smejanju: haha, kako je to zabavno / haha(ha), se je smejal na ves glas
2. izraža posmeh: haha, pa je prejel zasluženo plačilo
SSKJ²
zakrohotáti se -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́)
ekspr. zelo glasno se zasmejati: zakrohotati se šali; zakrohotati se na ves glas, na vse grlo; prešerno se zakrohotati / haha, se zakrohota; iz tega ne bo nič, se zakrohota
ekspr. zelo glasno se zasmejati: zakrohotati se šali; zakrohotati se na ves glas, na vse grlo; prešerno se zakrohotati / haha, se zakrohota; iz tega ne bo nič, se zakrohota
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
zvézda Frazemi s sestavino zvézda:
bíti pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod sréčno zvézdo, bíti zapísan v zvézdah, kovánje v zvézde, kováti kóga/kàj v zvézde, píše v zvézdah, poséči po zvézdah, rodíti se pod nesréčno zvézdo, rodíti se pod sréčno zvézdo, séči po zvézdah, ségati po zvézdah, ségati za zvézdami, vídeti vsè zvézde
bíti pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod sréčno zvézdo, bíti zapísan v zvézdah, kovánje v zvézde, kováti kóga/kàj v zvézde, píše v zvézdah, poséči po zvézdah, rodíti se pod nesréčno zvézdo, rodíti se pod sréčno zvézdo, séči po zvézdah, ségati po zvézdah, ségati za zvézdami, vídeti vsè zvézde
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
hahȃ medm.,
Celotno geslo
Etimološki
hahljáti se -ȃm se nedov.
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
hehetáti se -ȃm se in -ẹ́čem se nedov.
Celotno geslo
Etimološki
hehljáti se – glej hahȃ
Celotno geslo
Etimološki
hihitáti se -ȃm se in -ẹ́čem se nedov.
Celotno geslo
Etimološki
hohotáti se -ȃm se in -ọ́čem se nedov.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
eja medmet
v zvezi eja, eja izraža privoščljivost, zasramovanje, zasmehovanje; SODOBNA USTREZNICA: haha, hoho
FREKVENCA: 8 pojavitev v 2 delih
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Izgovarjava črke h
S prijatelji se pogosto prerekamo o tem, kakšna je pravilna izgovorjava črke H v različnih kontekstih. Spor nastane predvsem pri hči ali himnaali [ç]?) in pri lastnem imenu in fizikalni enoti Hertz/herc (je pravilno [x], [h] ali oboje?)
Jezikovna
Sopomenki: »raven« ali »nivo«?
V veliko različnih besedilih sem zasledila uporabo obeh samostalnikov v enake namene - raven oziroma nivo.
RAVEN "Tri ravni zdravstvenega varstva Zdravstvena dejavnost zajema primarno, sekundarno in terciarno raven..." Vir: https://www.gov.si/podrocja/zdravje/organiziranost-zdravstvenega-varstva/
NIVO "Nivo arktičnega ledu bo letošnjega septembra dosegel rekordno nizko raven" (celo oba samostalnika v isti povedi!) Vir: https://www.dnevnik.si/263334
Ko sem še obiskovala Filofaks (haha ;) pred ne-vem-koliko leti), je veljalo, da je "nivo" tujka, slovenski izraz za to pa "raven", in da je treba vse "nivoje" pridno lektorirati v "ravni". Ali je to res? Ali to še velja? Ali je sploh kdaj veljalo? Gre za razliko med zbornim jezikom in drugimi zvrstmi? Ali kaj drugega? Hvala za odgovor.
Število zadetkov: 19
Dostopnost