Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
hòpla medmet
    1. uporablja se, ko govorec spodbuja koga k skoku, hitremu premikanju
      1.1. ponazarja skok, hiter premik
    2. izraža, da govorec opozarja na kaj nenavadnega, nepričakovanega
    3. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
    4. ironično ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. hoppla, ojačenega velelnika od hoppeln ‛skakljati, poskakovati’, glej ↑hop
Celotno geslo eSSKJ
hríbovec hríbovca samostalnik moškega spola [hríbovəc]
    1. kdor živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živel v takem kraju
    3. slabšalno neuglajen, neroden, omejen človek
ETIMOLOGIJA: ↑hrib
Celotno geslo eSSKJ
káčji káčja káčje pridevnik [káčji] STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača
Celotno geslo eSSKJ
oblájati oblájam dovršni glagol [oblájati]
    1. z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga
    2. slabšalno ozmerjati, skritizirati
    3. navadno slabšalno večkrat nadležno ogovoriti koga
    4. neformalno obiskati kak kraj, območje z namenom raziskati, spoznati ga
ETIMOLOGIJA: ↑lajati
Celotno geslo eSSKJ
podólje podólja samostalnik srednjega spola [podólje]
    iz geografije pas nižjega sveta v hribovitem svetu
ETIMOLOGIJA: iz po doleh

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
blížnjica -e ž (ȋ)
1. stranska krajša pot: skozi gozd drži bližnjica do velike ceste; iti v vas po bližnjici; strma bližnjica; ve za bližnjico čez hrib
2. rač. neposredna povezava, zlasti z namizja do zagonske datoteke, programa, predstavljena navadno z ikono: klikniti (na) bližnjico; bližnjice na namizju; (orodna) vrstica za bližnjice / bližnjica do datoteke, programa; bližnjica za zagon programa; ikona za bližnjico
// kombinacija določenih tipk za zagon določene funkcije, ukaza: uporabljati bližnjice v programih za pisanje besedil, slovarjev; nastavitev bližnjic / bližnjice na tipkovnici; bližnjice z izbranimi tipkami
SSKJ²
bukovína in búkovina -e ž (í; ú)
1. bukov les: parjena, surova bukovina; toporišče iz bukovine
2. bukov gozd: hrib je porasel z bukovino
3. nar. zahodno grobo blago: hlače iz bukovine
SSKJ²
četvórica -e ž (ọ̑)
skupina štirih oseb: mlado četvorico veže prijateljstvo; četvorica planincev se vzpenja v hrib
SSKJ²
dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ)
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš
// podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim
// delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri
3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo
4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle
b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali
// z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti
5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal
6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo
8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj
9. navadno z nikalnico delati, da se kaj lahko godi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje
10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel
11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se
    dajáti se tudi dájati se ekspr.
    bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo; vojaki se dajejo s sovražnikom; z noži sta se dajala
    ●     šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel
    // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo
    // prepirati se: sinova se dajeta za dediščino
    dajajóč -a -e:
    pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi
SSKJ²
dól1 -a [tudi dôu̯] m, mest. mn. stil. doléh (ọ̑; ȏ ọ̑)
star. dolina: doli in drage; potok teče po dolu; globok dol / pesn. dol in breg
● ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli
♦ fiz. valovni dol točka v valu, v kateri je odmik navzdol največji; geogr. dol manjša, navadno stranska dolina
SSKJ²
donéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati polne, nizke glasove: orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel
2. doneč se širiti: preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki
3. ekspr. biti zaznaven, slišen: iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho
    donèč -éča -e
    1. deležnik od doneti: doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh
    2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: visoko doneče besede, fraze
SSKJ²
drága1 -e ž (á)
1. manjša dolina, navadno stranska: strma draga deli hrib na dva dela; cesta pelje skozi globoko drago
// odtočni jarek: kopati drago / hodili so po vodnih dragah
2. manjši ozek zaliv: zasidrali so se v prijetni dragi
SSKJ²
dragoljúbec -bca m (ȗ)
nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: Hitela sva čez hrib in plan in dragoljubce trgala (Ch. Dickens – O. Župančič)
SSKJ²
dŕma -e ž (ŕ)
nar. slabša trava, ščavje: Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši (Prežihov)
SSKJ²
dvógrebénast -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima dva grebena: dvogrebenast hrib
♦ arheol. dvogrebenasta čelada
SSKJ²
golák -a m (á)
knjiž. gol, neporasel hrib; golec: skalnati golaki
SSKJ²
gôlec -lca [gou̯ca in golca] m (ō)
1. gol, neporasel hrib: hiša je stala na majhnem golcu; skalnati golci
2. ekspr. gol, neoblečen človek: v ambulanti je stalo več golcev
3. star. mlad, gol ptič, ki še ne more letati; golič: gnezdo je bilo polno golcev
♦ agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino
SSKJ²
Gólgota -e ž (ọ̑)
rel. hrib pri Jeruzalemu, na katerem je bil križan Jezus Kristus: pot na Golgoto; pren., knjiž. Golgota ljubezni
SSKJ²
gólovec in golôvec -vca m (ọ̄; ō)
star. gol, neporasel hrib: strm golovec
SSKJ²
gomíla -e ž (ī)
1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob1: položili so venec na gomilo; stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo
2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja
// velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi
3. zastar. grič, hrib: sončna gomila
♦ arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov
Število zadetkov: 371