Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
dolína, f. das Thal; črez hribe in doline, über Berg und Thal; solzna dolina, das Thal der Zähren.
Pleteršnik
hríb, m. die Anhöhe, ein mäßiger Berg; v hrib iti, bergan gehen; v hribih, in den Bergen; črez hribe in doline, über Berg und Thal; hribe in doline obetati, goldene Berge versprechen, Cig.; solnce se po hribih ozira (kadar zahaja), C.; — valovni hrib, der Wellenberg, Sen. (Fiz.).
Pleteršnik
ožaríti, -ím, vb. pf. glühend machen, M., Zora; o. se, glühend werden, M.; — solnce je hribe ožarilo (geröthet), Cig.
Pleteršnik
pobẹ́liti, -im, vb. pf. 1) weiß machen: sneg je pobelil hribe; — mož se je pobelil, der Mann ist grau geworden, Z.; lasje so se mu zgodaj pobelili, Cig.; p. koga z moko, jemanden einmehlen, Cig.; — ausweißen, tünchen: sobe, hišo p.; — glühend machen: p. peč, Polj.; — 2) durch Weißen verbrauchen: mnogo apna p., viel Kalk verweißen, Cig.
Pleteršnik
preskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad preskočiti, preskakati II.; 1) überspringen; skače po gorah in hribe preskakuje, Škrinj.-Valj. (Rad); mladina kres preskakuje, LjZv.; — 2) anderswohin springen, umspringen, hin und her springen; — 3) im Springen übertreffen; — p. se, sich im Springen zu übertreffen suchen; preskakovali so se odrasli mladeniči, Navr. (Let.).
Pleteršnik
zadȓžək, -žka, m. das Hindernis, der Anstand, die Schwierigkeit; zadržke kakor hribe preskakovati, Jap.-C.; brez zadržka, anstandslos, Cig., nk.
Pleteršnik
zdráviti, zdrȃvim, vb. impf. heilen, curieren; ärztlich behandeln; kdo te zdravi? z. koga z domačimi zdravili; z. se, eine Cur gebrauchen: s kopanjem se z., eine Badecur gebrauchen; sam se zdravi, er curiert sich selbst; prišel se je zdravit v hribe.
Pleteršnik
žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
čudež -a m čudež: ta Sacrament je en tak velik zhudesh im. ed., inu Mirakel ǀ Maria Diviza je bila en shpegu, inu zhudesh im. ed. teh zhednosti ǀ bi ta zhudeſh im. ed. ſe sgodil ǀ je bil en velik zudesh im. ed. ǀ ſo k'vejeriu prishli de bi taisti zhudesh tož. ed. vidili ǀ s'tem zhudeshom or. ed. Mojſses njemu je hotu rezhij ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi im. mn., inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy ǀ Ieſt samerkam de veliku zhudeshu rod. mn. Mojſses zhes Faraona je bil sturil ǀ verouati njegouem djainu, zhudeſhom daj. mn., inu mirakelnom ǀ je velike zhudeshe tož. mn. dellal ǀ vy zhudeshe tož. mn., inu mirakelne nevidite ǀ aku hribe s'beſsedo prenasha: aku zhudasha tož. mn. kodarkuli hodi della ǀ s'kusi njega bo zhudedeſha tož. mn. takushna delal ǀ nemara sa zhudesha tož. mn., inu shtrajfinge ǀ nad temi zhudeshi or. mn. ſe ſo mozhnu zhudili Tomšič 1930: 10, domneva, da zapisi kažejo na čudeš, -a. Zapisa zhudasha (s ponaglasnim akanjem) in zhudesha imata končnico pod vplivom oblike čudesa od → čudo, zapis zhudedeſha pa poleg tega še pomotoma ponovljeno zaporedje črk de.
Svetokriški
dolina -e ž dolina: ta ſvejt je dolina im. ed. teh ſols imenuana ǀ Rumarza te doline rod. ed. teh Sols ǀ yh je pelal s' doline rod. ed. na en ſilnu viſſok hrib ǀ kadar pride v'dolino tož. ed. ſihem ǀ je bil sapuſtil dollino tož. ed. teh poſvejtnih rezhy ǀ Iosve je molil v'dolini mest. ed. ǀ bi bil taiſtu pozhakal v' dollini mest. ed. ǀ kateri ſe najdemo v' dolni mest. ed. teh ſols ǀ hribi, inu doline im. mn., dreuie, inu vſe tu kar Bug ſtuaril ſvoiga ſtuarnika zhasti, inu huali ǀ vſe nashe hribe, inu doline tož. mn. bosh s' Karshansko Kryvio pofarbal ǀ ga yshzhesh po hribah, inu dolinah mest. mn.
Svetokriški
Gelboe mn. zemljepisno lastno ime Gilboa: kadar David je bil prekonil te hribe Gelboe im./tož. mn. vſelej ſo bily oſtali nerodovitni (II, 129) ǀ David je bil prekounil te hribe Gelboe im./tož. mn. (II, 338) Gilbóa, lat. V Gelboe, višavje ob Mrtvem morju (SP 1 Krn 10,1)
Svetokriški
gora -e ž gora: njega Cerku je bila gora im. ed., hrib, inu goſta ǀ vſe hribe, inu gorre tož. mn. v eni minuti bi okuli vergli ǀ inu je jedernu shla na te Gorre tož. mn. vinska gora vinska gorica, vinograd: bo garmelu, bliskalu, treskalu, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu, kakor de bi hotelu vashe shitnu polè, inu vinske gore tož. mn. Konzhati, inu poshgati → hrib
Svetokriški
hrib -a m gora, hrib: Hrib im. ed. od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba rod. ed. Olimpus imenovaniga ǀ s'hriba rod. ed. ena ſilnu velika ſkala ſe je bila utergala ǀ ſapovej enimu hribu daj. ed. de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib tož. ed. Tabor ǀ Ta shlahtna tiza phenix imenovana … te nar lepshideshezhe vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij, ter na en viſoki hrip tož. ed. poſtavi ǀ ſe usdigne na ta rib tož. ed. Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ſe bò prikasal na hribu mest. ed. Sinai ǀ katero na hribu mest. ed. Calvarie bò prelil ǀ je hotel na hribi mest. ed. Thabor eno utto ſydat ǀ na tem viſſokem hribi mest. ed. Calvarie ǀ hribi im. mn. od veſſelja ſò pleſſali ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou rod. mn. ſtudenizi ſverat ǀ vſe hribe tož. mn., inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ Pasterij na hribah mest. mn. ſo nijh ouzhize sapustili ǀ v' mej vſimy hribamy or. mn. ſi je isvolil ta hrib Carmel
Svetokriški
krščanski1 -a prid. krščanski: En Katolish Karshanski im. ed. m Vuzhenik bi nebil mogal reſnizhnishi govorit ǀ cella karshanska im. ed. ž gmaina ima vekshi urshoh klagovati ǀ S. katholish kershanska im. ed. ž Cerqu je sa vaſs proſsila ǀ na ſreid Pungrada s: karshanske rod. ed. ž Cerkve ǀ kezerio je bil ſapuſtil, inu ſvetloba kershanske rod. ed. ž vere ratal ǀ Vy nejſte pokorni … vashi Materi Sveti Katholish Karshanski daj. ed. ž Zerkvi ǀ je k'pravi viri kershanski daj. ed. ž katolishki prepravil ǀ on ima regerat ta karshanski tož. ed. m folk ǀ v' ſvoim ſerzi je sposnal to Katholish Karshansko tož. ed. ž Zerku ǀ je hotel sydat ſvojo katolish kershansko tož. ed. ž Cerku sa grund ǀ ſmò rojeni v' Sveti katolish karshanski mest. ed. ž Zerkvi ǀ vſe nashe hribe, inu doline bosh s' Karshansko or. ed. ž Kryvio pofarbal ǀ de bi njemu pomagali ty Karshanski im. mn. m Firshti Turka is te ſvete deshele pregnati Tvorjeno iz krščȃn ‛kristjan’ ← lat. christiānus ‛krščanski, kristjan’ ← gr. χριστιᾱνός ‛kristjan’.
Svetokriški
minuta -e ž minuta: kadar ſe je perblishovala leta grenka minuta im. ed. ǀ hudizh nema ene minute rod. ed. zhaſſa de bi mogal ſe sgrevat ǀ ali vener h' taiſti ſadni minuti daj. ed. ſe perbishlujemo ǀ eno ſamo iskro nemoresh eno minuto tož. ed. na roki preneſti ǀ vſe hribe, inu gorre v eni minuti mest. ed. bi okuli vergli ǀ Syn Boshj ob taiſti minuti mest. ed. ſe preſtrashi ǀ v'minuti mest. ed. pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ hudizhi nej ſo imeli kakor ſami dvej minuti tož. dv. zhaſsa ǀ taiſte minute im. mn., tajſte ure, taiſti dnevij bodo pretekle ǀ Sakaj puſtish tulikain minut rod. mn., tulikain dny, tulikain tednu, tulikain meſizu, inu tulikain lejt pretezhi ← lat. minūta, skrajšano iz pars minūta prīma ‛prvi manjši del (ure)’
Svetokriški
Nemec -mca m prebivalsko lastno ime 1. Nemec: ali ſo Nemzi im. mn., krajnzi, lahi, Shpanigary ǀ Nemcy im. mn. sa pokuro ſo ym dali, de eniga pſa ſò mogli na rami noſsit ǀ Nemizi im. mn. nikuli obeniga nej ſó sa Krajla isvolili, ampak de je bil od shlahtniga Roda 2. German: Ceſſar Auguſtus … Nemize tož. mn. je bil ſpet zhes hribe ſagnal
Svetokriški
Neocesariensis m osebno lastno ime iz Neocezareje: Grogor Neoceſarienſis im. ed. je hribe premikal (II, 200) Sv. Grêgor iz Neocezarêje (pribl. 213–med 270 in 275), v maloazijskem mestu Neocezareja rojeni čudodelnik, škof
Svetokriški
nerodoviten -tna prid. nerodoviten, neploden: bò poſekan kakor en nerodoviten im. ed. m tern ǀ mladiza, katera je nerodovitna im. ed. ž ſe od terte odreſsè ǀ enu lejtu je neradoutna im. ed. ž semla, tu drugu pak je radovitnishi ǀ tu kar je nerodovitnu im. ed. s obenimu nej dopadezhe ǀ kadar je nerodovitnu im. ed. s lejtu, ſe toshio zhes bushtvu ǀ Tudi nash S. Roch je bil od ſtare, nerodovitne rod. ed. ž Liberiæ rojen ǀ Taista je ſturila rodovitno deshelo teh vernih, nerodovitno tož. ed. ž teh nevernih ǀ To nerodouitno tož. ed. ž nyvo obeden jo n'hozhe dellat ǀ nej hotel obenu nerodovitnu tož. ed. s drivu v'Paradiſhi imèti ǀ kadar David je bil prekonil te hribe Gelboe vſelej ſo bily oſtali nerodovitni im. mn. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali, kadar ſo nerodovitne im. mn. ž bile ǀ vſy taiſti, kateri od bogaboyezhih ſtarih nerodovitnih rod. mn. Mater ſo bily rojeni ǀ ſo bilij v'te velike, inu nerodovitne tož. mn. ž pushzhave prishli ǀ ſo 40 lejt pò nerodovitnih mest. mn. pushavah rajshali
Svetokriški
pofarbati dov. pobarvati: vſe nashe hribe, inu doline bosh s' Karshansko Kryvio pofarbal del. ed. m (IV, 170) ǀ shenin Nebeſki vaſs je pofarbal del. ed. m (III, 109) → farba
Svetokriški
prekolniti -nem dov. 1. prekleti: Kir ſalvianus ſe nemore prezhudit, de zhlovek ſe ſmej podſtopit zhloveka po Boshijm pildu ſtuarjeniga prekolnit nedol. ǀ potle je bil prekolnil del. ed. m tiga greshniga eſova ǀ Nojeſs je bil prekounil del. ed. m ſvojga ſijnu Chama ǀ David je bil prekonil del. ed. m te hribe Gelboe 2. zakleti: S. Chryſoſtomus ſe je zhudil, de en kershenik ſe ſmej potſtopit enkrat prekounit nedol., ali sasludiat, inu satreſkat ǀ Kadar hozhesh ſashentat, ali prekolnit nedol. ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish, stukrat en dan s'njegovim S. Imenom prekounesh 2. ed., inu sashentash ǀ O greshna dusha, katera s' mladiga ſi vezhkrat prekolnila del. ed. ž, kakor ozhenashu smolila Sedanjiške oblike sovpadejo z onimi pri → prekleti.
Število zadetkov: 27