ávstroslavízem -zma m (ȃ-ī)
v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá (ọ̑)
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
- bóže ekspr.:
bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili;
SSKJ²
célosten -tna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na celost: ustvarjanje je celostna dejavnost / uresničiti ideal celostne umetnine; človek kot celostna osebnost celovita
♦ šol. celostni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov
nanašajoč se na celost: ustvarjanje je celostna dejavnost / uresničiti ideal celostne umetnine; človek kot celostna osebnost celovita
♦ šol. celostni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov
- célostno prisl.:
celostno osvetliti pojav
SSKJ²
celovít -a -o prid., celovítejši (ȋ)
knjiž. ki obsega vse sestavne dele, združene v skladno celoto: humanistični ideal celovitega človeka; njegov nazor je oprt na celovit filozofski sistem; celovita osebnost
knjiž. ki obsega vse sestavne dele, združene v skladno celoto: humanistični ideal celovitega človeka; njegov nazor je oprt na celovit filozofski sistem; celovita osebnost
- celovíto prisl.:
problematiko je treba obravnavati celovito
SSKJ²
étičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na etiko ali etos, nravstven: etični ideal sedanjega časa; etične tendence, vrednote romana / odvetniški etični kodeks; etična vzgoja; etična zavest zdravstvenega delavca / etično ravnanje; njegovo dejanje je bilo etično
♦ jezikosl. etični dativ naslonska oblika osebnega zaimka, ki izraža čustveno obarvanost sporočila
nanašajoč se na etiko ali etos, nravstven: etični ideal sedanjega časa; etične tendence, vrednote romana / odvetniški etični kodeks; etična vzgoja; etična zavest zdravstvenega delavca / etično ravnanje; njegovo dejanje je bilo etično
♦ jezikosl. etični dativ naslonska oblika osebnega zaimka, ki izraža čustveno obarvanost sporočila
- étično prisl.:
etično vrednotiti človekova dejanja; etično osveščen človek; etično pozitiven značaj
SSKJ²
humanitéta -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. humanost, humanizem: ideal humanitete, svetovnega miru in spoštovanja človeka
2. do 1848 zadnja dva razreda šestletne gimnazije: profesor humanitete v Celovcu
1. knjiž. humanost, humanizem: ideal humanitete, svetovnega miru in spoštovanja človeka
2. do 1848 zadnja dva razreda šestletne gimnazije: profesor humanitete v Celovcu
SSKJ²
ideál -a m (ȃ)
1. nav. mn. plemenit, nedosegljiv ali težko dosegljiv cilj: imeti, izdati, izgubiti ideale; navduševal se je za napredne politične ideale; umreti za svoj ideal; hrepenel je po idealih bratstva in pravičnosti; družbeni, narodni, socialistični, življenjski ideali; ideal svobode / Stritarjeva disharmonija med idealom in resničnostjo
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar vsebuje določene najboljše lastnosti v najvišji meri, vzor: njegova žena je pravi ženski ideal; ideal dobrega delavca / bil je utelešen ideal humanosti; ona je bila njegov pesniški ideal
// kar kdo zelo občuduje in želi pridobiti ali posnemati: najti svoj ideal / ta človek je ideal vse mladine vzornik / mirno življenje mu je ideal
1. nav. mn. plemenit, nedosegljiv ali težko dosegljiv cilj: imeti, izdati, izgubiti ideale; navduševal se je za napredne politične ideale; umreti za svoj ideal; hrepenel je po idealih bratstva in pravičnosti; družbeni, narodni, socialistični, življenjski ideali; ideal svobode / Stritarjeva disharmonija med idealom in resničnostjo
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar vsebuje določene najboljše lastnosti v najvišji meri, vzor: njegova žena je pravi ženski ideal; ideal dobrega delavca / bil je utelešen ideal humanosti; ona je bila njegov pesniški ideal
// kar kdo zelo občuduje in želi pridobiti ali posnemati: najti svoj ideal / ta človek je ideal vse mladine vzornik / mirno življenje mu je ideal
SSKJ²
idól -a m (ọ̑)
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih kip, podoba, ki predstavlja kak ideal, božanstvo: leseni idoli; glinast ženski idol / častiti idole
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo občuduje in želi pridobiti ali posnemati: ta človek je bil idol generacij; biti idol mladine, množice / spoznati idole novega časa / knjiž. on je idol njenega srca zelo ga obožuje, je zaljubljena vanj
3. nav. mn. najvišji vzor, ideal: idolov ni poznal; rušil je stare idole / njegov idol je denar
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih kip, podoba, ki predstavlja kak ideal, božanstvo: leseni idoli; glinast ženski idol / častiti idole
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo občuduje in želi pridobiti ali posnemati: ta človek je bil idol generacij; biti idol mladine, množice / spoznati idole novega časa / knjiž. on je idol njenega srca zelo ga obožuje, je zaljubljena vanj
3. nav. mn. najvišji vzor, ideal: idolov ni poznal; rušil je stare idole / njegov idol je denar
SSKJ²
lebdéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: plankton lebdi v morju; prah lebdi v zraku; nad poljem lebdi lahna meglica / astronavt lebdi v vesoljski kabini; postovka lebdi nad njivami; pren., knjiž. jesensko razpoloženje je lebdelo nad pokrajino; nasmeh mu lebdi okoli ust
2. knjiž. biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: materin obraz je lebdel v njegovi duši / pred duhom, pred očmi mu lebdi ideal svobode
1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: plankton lebdi v morju; prah lebdi v zraku; nad poljem lebdi lahna meglica / astronavt lebdi v vesoljski kabini; postovka lebdi nad njivami; pren., knjiž. jesensko razpoloženje je lebdelo nad pokrajino; nasmeh mu lebdi okoli ust
2. knjiž. biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: materin obraz je lebdel v njegovi duši / pred duhom, pred očmi mu lebdi ideal svobode
- lebdèč -éča -e:
v vodi lebdeči mikroskopsko majhni delci
SSKJ²
lepôten -tna -o prid. (ó)
1. nanašajoč se na lepoto: lepotne prvine / to je žalilo njegov lepotni čut; lepotni ideal tistega časa; bradavice in druge lepotne napake; izdelek z lepotno napako; imeti stroga lepotna merila / izvoliti lepotno kraljico miss; prirediti lepotno tekmovanje
2. ki je za lepšanje: lepotna sredstva / lepotni obliž; lepotna maska za obraz / lepotna kirurgija; napraviti lepotno operacijo / odpreti lepotni salon kozmetični salon
3. ki se goji za okras; okrasen: lepotni grm; lepotne rastline
● knjiž. postaviti se v lepotno pozo pozo, ki naj izraža lepoto
♦ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; zal. lepotna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi; luksuzna izdaja
1. nanašajoč se na lepoto: lepotne prvine / to je žalilo njegov lepotni čut; lepotni ideal tistega časa; bradavice in druge lepotne napake; izdelek z lepotno napako; imeti stroga lepotna merila / izvoliti lepotno kraljico miss; prirediti lepotno tekmovanje
2. ki je za lepšanje: lepotna sredstva / lepotni obliž; lepotna maska za obraz / lepotna kirurgija; napraviti lepotno operacijo / odpreti lepotni salon kozmetični salon
3. ki se goji za okras; okrasen: lepotni grm; lepotne rastline
● knjiž. postaviti se v lepotno pozo pozo, ki naj izraža lepoto
♦ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; zal. lepotna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi; luksuzna izdaja
- lepôtno prisl.:
lepotno oblikovan; ta spomenik lepotno ni med pomembnejšimi glede na lepoto
SSKJ²
malík -a m (í)
1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kip, podoba kot bog: častiti, moliti malike; zažigati kadilo pred malikom / ekspr. zavreči malike opustiti pogansko vero
2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo občuduje in želi posnemati: pesnik je postal njihov malik; biti malik zatiranih / narodni malik
3. ekspr. najvišji vzor, ideal: njihov malik je denar
4. star. škrat: nagajivi malik
● sedi, stoji kot malik negibno, togo
1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kip, podoba kot bog: častiti, moliti malike; zažigati kadilo pred malikom / ekspr. zavreči malike opustiti pogansko vero
2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo občuduje in želi posnemati: pesnik je postal njihov malik; biti malik zatiranih / narodni malik
3. ekspr. najvišji vzor, ideal: njihov malik je denar
4. star. škrat: nagajivi malik
● sedi, stoji kot malik negibno, togo
SSKJ²
malikoválec -lca [malikovau̯ca] m (ȃ)
1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kdor časti malike: bil je malikovalec
2. ekspr. kdor ima koga ali kaj za najvišji vzor, ideal: malikovalec bogastva, denarja / malikovalec predsednika
1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kdor časti malike: bil je malikovalec
2. ekspr. kdor ima koga ali kaj za najvišji vzor, ideal: malikovalec bogastva, denarja / malikovalec predsednika
SSKJ²
malikoválka -e [malikovau̯ka] ž (ȃ)
1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane ženska, ki časti malike: bila je malikovalka
2. ekspr. ženska, ki ima koga ali kaj za najvišji vzor, ideal: malikovalka stranke
1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane ženska, ki časti malike: bila je malikovalka
2. ekspr. ženska, ki ima koga ali kaj za najvišji vzor, ideal: malikovalka stranke
SSKJ²
malikováti -újem nedov. (á ȗ)
1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane častiti malike: ta ljudstva še malikujejo
2. ekspr. zelo občudovati in želeti posnemati: svojega voditelja malikujejo
// imeti za najvišji vzor, ideal: malikovati moč; malikuje preteklost in njene predstavnike / včasih niso tako malikovali črne kave
1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane častiti malike: ta ljudstva še malikujejo
2. ekspr. zelo občudovati in želeti posnemati: svojega voditelja malikujejo
// imeti za najvišji vzor, ideal: malikovati moč; malikuje preteklost in njene predstavnike / včasih niso tako malikovali črne kave
- malikován -a -o:
malikovano bitje
SSKJ²
materializírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. napraviti kaj materialno: materializirati svoj ideal; materializirati misel
// knjiž. uresničiti, izpolniti: materializirati pridobitve boja; sklep so kmalu materializirali / materializirati lik Hamleta na odru
2. nav. slabš. povzročiti, da kdo ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ugodne življenjske razmere so ga materializirale
1. napraviti kaj materialno: materializirati svoj ideal; materializirati misel
// knjiž. uresničiti, izpolniti: materializirati pridobitve boja; sklep so kmalu materializirali / materializirati lik Hamleta na odru
2. nav. slabš. povzročiti, da kdo ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ugodne življenjske razmere so ga materializirale
- materializíran -a -o:
materializirana življenjska načela
♦ ekon. materializirano delo v proizvod vloženo delo; opredmeteno delo
SSKJ²
nèuresničljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da uresničiti: neuresničljiv načrt, pogoj; neuresničljive sanje, želje / to je neuresničljiv ideal
♦ jezikosl. neuresničljivi pogojni odvisnik odvisni stavek, ki izraža neuresničljiv pogoj
ki se ne da uresničiti: neuresničljiv načrt, pogoj; neuresničljive sanje, želje / to je neuresničljiv ideal
♦ jezikosl. neuresničljivi pogojni odvisnik odvisni stavek, ki izraža neuresničljiv pogoj
SSKJ²
obrazováti -újem nedov. (á ȗ) zastar.
1. oblikovati: obrazovati predmete / človek mora obrazovati v sebi ideal
// slikati, upodabljati: pogosto so ga obrazovali kot viteza / pisatelj obrazuje v delu najtemnejše strani življenja prikazuje, opisuje
2. izobraževati: vzgajati in obrazovati mladino
1. oblikovati: obrazovati predmete / človek mora obrazovati v sebi ideal
// slikati, upodabljati: pogosto so ga obrazovali kot viteza / pisatelj obrazuje v delu najtemnejše strani življenja prikazuje, opisuje
2. izobraževati: vzgajati in obrazovati mladino
- obrazujóč -a -e:
obrazujoči umetnik
- obrazován -a -o:
obraz je imel le napol obrazovan
SSKJ²
rómar -ja m (ọ̑)
1. rel. vernik, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: romarji so prišli od daleč; skupina romarjev / gostišče za romarje
2. ekspr. kdor kam gre, potuje: število romarjev na Triglav je vsako leto večje
● vznes. romar za idealom čiste človečnosti kdor si vztrajno prizadeva doseči tak ideal
1. rel. vernik, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: romarji so prišli od daleč; skupina romarjev / gostišče za romarje
2. ekspr. kdor kam gre, potuje: število romarjev na Triglav je vsako leto večje
● vznes. romar za idealom čiste človečnosti kdor si vztrajno prizadeva doseči tak ideal
SSKJ²
selfmademan -a [sélfmêjdmên] m (ẹ̑-ȇ-ȇ)
zlasti v ameriškem okolju kdor si sam, s svojo sposobnostjo, iznajdljivostjo pridobi pomemben položaj v družbi: ideal mu je bil ameriški selfmademan
zlasti v ameriškem okolju kdor si sam, s svojo sposobnostjo, iznajdljivostjo pridobi pomemben položaj v družbi: ideal mu je bil ameriški selfmademan
SSKJ²
subsumírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. zajeti, uvrstiti: razmišljal je, kaj vse lahko subsumira pod pojem ideal
knjiž. zajeti, uvrstiti: razmišljal je, kaj vse lahko subsumira pod pojem ideal
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 49
Dostopnost