Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
prélec -lca m (ẹ̑)
nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec; smrekov prelec katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha; svilni prelec
SSKJ²
smrékov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na smreko: smrekov les; smrekovi storži; suhe smrekove iglice; gredo je pokrila s smrekovimi vejami; smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo
♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha
SSKJ²
íglica1 -e ž (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od igla: zbosti z iglico; ostra iglica
2. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen: borove, smrekove iglice; suhe iglice
♦ meteor. (ledena) iglica drobna, suha in bodeča snežinka; zool. iglica zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone
SSKJ²
praskljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. na rahlo praskati: miši praskljajo; praskljati psa po glavi / praskljati z vžigalico
2. prasketati, pokljati: kostanj prasklja na žerjavici / suhe iglice so praskljale pod nogami
SSKJ²
sôvka -e ž (ȏ)
nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae: gosenice sovk; sovke in prelci / borova sovka metulj, katerega gosenica objeda iglice bora, Panolis flammea; ozimna sovka metulj, katerega gosenica objeda ozimne in druge kulturne rastline, Scotia segetum
SSKJ²
bôrov2 -a -o tudi borôv tudi boròv -ôva -o prid. (ó; ó; ȍ ó)
nanašajoč se na bor2: borov les; borov storž; borove iglice / smrekovi in borovi gozdovi
♦ zool. borov prelec
SSKJ²
kotálka -e ž (ȃ)
nav. mn. priprava s koleščki za kotalkanje, ki se pritrdi na čevlje: ima kotalke in drsalke
♦ nav. mn., teh. sestavni del kotalnega ležaja v obliki valjčka, prisekanega stožca, sodčka, iglice
SSKJ²
obletávati -am nedov. (ȃ)
1. letati okrog česa: golobi obletavajo zvonik / sateliti obletavajo zemljo
2. leteč se izogibati: letala so morala obletavati mestno središče
3. leteč se premikati od česa do česa: metulji obletavajo cvete / čebele so ves dan pridno obletavale cvetoče drevo
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: obletavajo ga čudne misli, zle slutnje
5. ekspr. s prošnjami, prigovarjanjem si prizadevati pridobiti koga za določeno stvar: obletavali so jih novinarji in fotografi; dolgo časa je obletaval šefa / fant je vztrajno obletaval dekle
● obletaval ga je mrzel pot oblival; ekspr. obletaval jo je z radovednimi pogledi radovedno jo je ogledoval
    obletávati se 
    izgubljati liste, iglice: gozd se obletava / listje se obletava odpada; pren., knjiž. ta teorija se že obletava
    // star. osipati se: cveti, rože se obletavajo
    obletavajóč -a -e:
    obletavajoče se drevje
SSKJ²
obletéti -ím dov., oblêtel (ẹ́ í)
1. leteč priti okrog česa: ptica je nekajkrat obletela drevo / satelit v eni uri obleti zemljo
2. pog. hitro obiti: obletel sem vse ulice, pa ga nisem videl; v nekaj dneh sem obletel vse znance
3. leteč se izogniti: letalo je obletelo nevarno območje
4. leteč se premakniti od česa do česa: čebele obletijo veliko cvetov
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: obletele so me druge misli; obletel me je strah / brezoseb. obletelo me je, da bi odšel
● obletela jo je rdečica oblila; ekspr. z očmi je obletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim
    obletéti se 
    izgubiti liste, iglice: drevje se obleti, star. obleti / listje se jeseni obleti odpade; pren., knjiž. pesmi tega pesnika so se obletele
    // star. osuti se: rože so se obletele
    ●     knjiž., ekspr. lepi časi so se hitro obleteli so hitro minili
    obletèl in obletél -éla -o:
    obletelo drevje
SSKJ²
smréčen -čna -o prid. (ẹ̑)
smrekov: smrečne iglice; les diši po smrečni smoli / čaj s smrečnim medom
SSKJ²
smréčji -a -e prid. (ẹ̑)
smrekov: nabirati smrečje vršičke; suhe smrečje iglice; smrečje veje
SSKJ²
tísov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tiso: tisov les; tisove iglice / tisove žive meje
SSKJ²
grízlica -e ž (ȋ)
nav. mn., zool. žuželke, katerih ličinke uničujejo iglice, liste, sadeže, Hymenoptera: borova, češnjeva grizlica
SSKJ²
íglast -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima iglice, igle: iglasto drevo / iglasti gozdovi
2. podoben igli: iglasta oblika / ekspr. iglast dež
♦ strojn. iglasti ventil ventil, ki zapira z dolgim in ozkim stožcem; teh. iglasta pila zelo majhna pila brez posebnega držaja
SSKJ²
ígličast -a -o prid. (ȋ)
1. podoben iglici: igličasta oblika / ekspr. droben igličast dež
♦ min. igličasti kristal kristal, po obliki podoben iglici
2. ki ima iglice, igle; iglast: igličasti gozdovi
SSKJ²
ígličevje tudi iglíčevje -a s (ȋ; í)
1. iglice, zlasti odpadle: hoditi po igličevju; suho igličevje; igličevje borovcev; vonj po smrekovem igličevju
2. iglast(i) gozd: po igličevju je zašumelo
SSKJ²
ígličje tudi iglíčje -a s (ȋ; ȋ)
1. iglice, zlasti odpadle: stopati po mehkem igličju; borovo, smrekovo igličje / igličje v krošnjah se suši
2. iglast(i) gozd: temno igličje
Število zadetkov: 17