Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
akadémski -a -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve
// nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo
2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta
3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini
// slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje
    akadémsko prisl.:
    akademsko izobražen človek
SSKJ²
civílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; civilno služenje vojaškega roka služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko / civilni pogum pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti; civilna družba združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti; civilna iniciativa organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna neposlušnost državljanska neposlušnost; civilna pobuda civilna iniciativa
2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka
3. pravn. nanašajoč se na osebnopravna ali premoženjskopravna razmerja: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče
♦ pravn. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno
    civílno prisl.:
    poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
Celotno geslo Sinonimni
desenatêr -ja m
tekst. risar vzorcev za tkaninepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. vzorčar, tekst. vzorčni risar
Pravopis
družboslôven -vna -o (ȏ)
družboslôvni -a -o (ȏ) ~a izobrazba
družboslôvnost -i ž, pojm. (ȏ)
Celotno geslo ePravopis
fak.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
fakulteta
fakultetni
SSKJ²
formálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na formo:
a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja
b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države
c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen
2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost
3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda
♦ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; pravn. formalno pravo pravna pravila, s katerimi se oblikujejo, utrjujejo in pravno varujejo pravila materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole
    formálno prisl.:
    delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe
Pravopis
formálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) biti zelo ~ |neoseben, po predpisih|
formálni -a -o (ȃ) ~a izobrazba
formálnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ ravnanja; poud. Pozdravljanje je lahko samo ~ |nepomembna, nebistvena stvar|; števn. opraviti še nekaj ~i
Pravopis
humanístičen -čna -o (í) ~ odnos do delavcev human
humanístični -a -o (í) ~a izobrazba
humanístičnost -i ž, pojm. (í)
Pleteršnik
humanīzəm, -zma, m. najbolj na staroklasični uk se upirajoča duševna izobrazba, der Humanismus.
Celotno geslo Frazemi
imenoválec Frazemi s sestavino imenoválec:
iskáti skúpni imenoválec, nájti skúpni imenoválec, poiskáti skúpni imenoválec, správiti kàj na skúpni imenoválec
Celotno geslo eSSKJ
ítak in ìtak členek
    1. neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega
      1.1. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja dejansko stanje, samoumevnost, nespremenljivost povedanega ne glede na morebitno nestrinjanje, pomisleke
      1.2. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja nepotrebnost, nesmiselnost dodajanja istega k že obstoječemu
      1.3. neformalno izraža potrditev prej povedanega
    2. kot veznik, neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega in uvaja utemeljitev za predhodno izjavo
FRAZEOLOGIJA: Itak da ja., Itak da ne., Ja itak.
ETIMOLOGIJA: iz i ‛in’ + ↑tak - več ...
Pleteršnik
izobrȃza, f. = izobrazba 2), C.
SSKJ²
izobrázba -e ž (ȃ)
1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična izobrazba ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture; politehnična izobrazba ki obsega teoretično in praktično poznavanje osnov tehnike; splošna izobrazba ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti; strokovna izobrazba / njegova vsestranska izobrazba ni bila dovolj upoštevana izobraženost, razgledanost
// stopnja glede na opravljeno šolanje v določenem šolskem sistemu: navesti v prošnji izobrazbo; stopnja izobrazbe; predpis o minimalni izobrazbi za določena delovna mesta / nižja ali osnovnošolska, srednja ali srednješolska, visoka ali visokošolska izobrazba; ima nepopolno srednjo izobrazbo / šolska izobrazba
2. glagolnik od izobraziti ali izobraževati:
a) naloga zavoda je izobrazba kadrov za gospodarstvo; skrbeti za izobrazbo žensk; pravica do izobrazbe / vzgoja in izobrazba v predšolski dobi izobraževanje
b) potrebna je izobrazba okusa
c) izobrazba zemeljskih plasti
● ljudje renesanse niso priznali druge izobrazbe razen antične kulture
♦ šol. formalna izobrazba ki jo izkazuje spričevalo določene šole; priznana izobrazba ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja
Pravopis
izobrázba -e ž, pojm. (ȃ) glasbena, splošna ~; visoka ~; pravica do ~e; ~ se kaže v govorjenju izobraženost; ~ v mladosti izobraževanje
Celotno geslo Sinonimni
izobrázba -e ž
načrtno razvite sposobnosti koga z raznih področij človekove dejavnosti
SINONIMI:
knj.izroč. izobraženost, zastar. izobraženje, zastar. izomika, zastar. naobrazba, knj.izroč. omika, knj.izroč. omikanost
GLEJ ŠE SINONIM: izobraženost, izobraževanje, oblikovanost
Pleteršnik
izobrȃzba, f. 1) die Bildung, die Formation: navpična, porazna i., die senkrechte, horizontale Gliederung, Cig. (T.), Jes., Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die geistige Ausbildung, nk.
SSKJ²
izobrázben -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na izobrazba 1: izobrazbena rast otrok; izobrazbena raven, stopnja prebivalstva / izobrazbena struktura vodilnega kadra
    izobrázbeno prisl.:
    izobrazbeno različni bralci
SSKJ²
izobrázen -zna -o (ā)
pridevnik od izobrazba 2: izobrazna možnost
Prekmurski
izobrazénje -a s izobrazba, izobraženost: “Prijátel”- a cíl je pôt kázati vszákomi na izobrázênye AIP 1876, br. 10, 1
Celotno geslo Etimološki
izobráziti -ȃzim dov.
Število zadetkov: 93