cílj -a m (ȋ ī)
1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik
♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge; leteči cilj vmesni cilj, na katerem se orientacijsko meri uspešnost tekača, kolesarja
// predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja
2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
čístiti -im nedov., číščen (í ȋ)
1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe
2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri
// odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato
♦ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot
1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe
2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri
// odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato
♦ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot
- čístiti se
izgubljati skaljenost, motnost: voda v potoku se že čisti; vino se čisti / nebo se čisti
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; med. rana se čisti se manj gnoji
SSKJ²
dimenzionírati -am dov. in nedov. (ȋ)
določiti ali dati čemu dimenzije, ustrezne namenu: dimenzionirati dotočne jarke; steno v spalnici je treba dimenzionirati tako, da je obnjo mogoče postaviti dve postelji; pren. pisatelj dimenzionira glavne osebe in njihova doživljanja z več aspektov; igralec je izredno lepo dimenzioniral svoj nastop
določiti ali dati čemu dimenzije, ustrezne namenu: dimenzionirati dotočne jarke; steno v spalnici je treba dimenzionirati tako, da je obnjo mogoče postaviti dve postelji; pren. pisatelj dimenzionira glavne osebe in njihova doživljanja z več aspektov; igralec je izredno lepo dimenzioniral svoj nastop
- dimenzioníran -a -o:
pravilno dimenzionirana konstrukcija; figure v drami so razločno dimenzionirane; ta miza je dimenzionirana za šest oseb
SSKJ²
drenáža -e ž (ȃ)
1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: kopati jarke, polagati cevi za drenažo
// sistem jarkov in kanalov za to odvajanje: drenaža bo prestregla podtalno vodo in jo vodila v ribogojnico; dograditi drenažo
2. med. odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: odstraniti gnoj z drenažo
1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: kopati jarke, polagati cevi za drenažo
// sistem jarkov in kanalov za to odvajanje: drenaža bo prestregla podtalno vodo in jo vodila v ribogojnico; dograditi drenažo
2. med. odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: odstraniti gnoj z drenažo
SSKJ²
drenírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čim prej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi
2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čim prej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi
2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati
SSKJ²
izjédkati -am tudi zjédkati -am dov. (ẹ̑)
z jedkanjem narediti, izoblikovati: izjedkati površino steklene palice / izjedkati risbo v ploščo
● ekspr. nalivi so v stoletjih izjedkali te jarke naredili, izoblikovali
z jedkanjem narediti, izoblikovati: izjedkati površino steklene palice / izjedkati risbo v ploščo
● ekspr. nalivi so v stoletjih izjedkali te jarke naredili, izoblikovali
- izjédkan tudi zjédkan -a -o:
izjedkana plošča
SSKJ²
izkopávati -am nedov. (ȃ)
1. s kopanjem delati: izkopavati jarke; izkopavati z bagrom, motiko
2. s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: izkopavati krompir; pren., ekspr. ob večerih izkopava spomine na mladost
// s kopanjem prihajati do česa: izkopavati arheološke predmete / na tem kraju arheologi že dalj časa izkopavajo
1. s kopanjem delati: izkopavati jarke; izkopavati z bagrom, motiko
2. s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: izkopavati krompir; pren., ekspr. ob večerih izkopava spomine na mladost
// s kopanjem prihajati do česa: izkopavati arheološke predmete / na tem kraju arheologi že dalj časa izkopavajo
- izkopávati se ekspr.
s prizadevanjem, trudom prihajati iz neugodnega položaja: izkopavati se iz revščine; dežela se le počasi izkopava iz gospodarske in kulturne zaostalosti
SSKJ²
izpírati -am tudi spírati -am nedov. (ī)
1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) čistiti: izpirati perilo; izpirati z mlačno vodo; prati in izpirati / izpirati rano z alkoholom; izpirati usta
2. z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo: izpirati blato z lopate; izpirati kri z roke
3. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstranjevati kaj drobnega: nalivi izpirajo zemljo; hudourniki izpirajo kamenje z gora / voda izpira jarke
4. mont. v vodi ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: izpirati zlato
♦ fot. izpirati film imeti film v vodi, da se z njega odstranijo ostanki kemikalij; med. izpirati nožnico; izpirati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz želodca strupene ali odvečne snovi
1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) čistiti: izpirati perilo; izpirati z mlačno vodo; prati in izpirati / izpirati rano z alkoholom; izpirati usta
2. z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo: izpirati blato z lopate; izpirati kri z roke
3. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstranjevati kaj drobnega: nalivi izpirajo zemljo; hudourniki izpirajo kamenje z gora / voda izpira jarke
4. mont. v vodi ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: izpirati zlato
♦ fot. izpirati film imeti film v vodi, da se z njega odstranijo ostanki kemikalij; med. izpirati nožnico; izpirati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz želodca strupene ali odvečne snovi
SSKJ²
SSKJ²
járek1 -rka m (ā)
1. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina: jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik; čistiti, delati, kopati jarke; skočiti čez jarek; pasti v jarek; razmejiti parcele z jarki; dolg, ozek jarek / drenažni, namakalni, odtočni, odvodni, osuševalni, zbiralni jarek; obcestni jarek / delati jarke za sajenje krompirja
2. navadno s prilastkom večja taka vdolbina, narejena za oviro ali obrambo: kopati jarke na fronti / mesto je bilo obdano z obrambnimi, strelskimi jarki
3. star. grapa: stopal je v klanec po jarku / rad bi še kdaj videl domače dole in jarke
4. ožja, podolgovata vdolbina na telesu: jarek pod nosom / zadnjični jarek
● ekspr. ta bo končal v obcestnem jarku glede na njegovo pijančevanje, potepuštvo se pričakuje, da bo nesrečno umrl; ekspr. štiri leta je preživel v strelskih jarkih na fronti; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ geol. tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; ptt kabelski jarek v katerega se položi kabel; voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju
1. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina: jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik; čistiti, delati, kopati jarke; skočiti čez jarek; pasti v jarek; razmejiti parcele z jarki; dolg, ozek jarek / drenažni, namakalni, odtočni, odvodni, osuševalni, zbiralni jarek; obcestni jarek / delati jarke za sajenje krompirja
2. navadno s prilastkom večja taka vdolbina, narejena za oviro ali obrambo: kopati jarke na fronti / mesto je bilo obdano z obrambnimi, strelskimi jarki
3. star. grapa: stopal je v klanec po jarku / rad bi še kdaj videl domače dole in jarke
4. ožja, podolgovata vdolbina na telesu: jarek pod nosom / zadnjični jarek
● ekspr. ta bo končal v obcestnem jarku glede na njegovo pijančevanje, potepuštvo se pričakuje, da bo nesrečno umrl; ekspr. štiri leta je preživel v strelskih jarkih na fronti; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ geol. tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; ptt kabelski jarek v katerega se položi kabel; voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju
SSKJ²
járek2 -rka -o prid. (á)
star. zelo svetel, bleščeč: jarka luč, svetloba; jarko sonce / jarka belina zob / jarek pogled / jarke barve živahne, žive
// močen, silovit: govoriti z jarko jezo; jarka sila njegove lirike / jarke besede
● knjiž. pokazati se v jarki luči zelo jasno, očitno
star. zelo svetel, bleščeč: jarka luč, svetloba; jarko sonce / jarka belina zob / jarek pogled / jarke barve živahne, žive
// močen, silovit: govoriti z jarko jezo; jarka sila njegove lirike / jarke besede
● knjiž. pokazati se v jarki luči zelo jasno, očitno
- járko prisl.:
jarko zažareti; jarko bel
SSKJ²
jázbina in jazbína -e ž (ȃ; í)
1. jazbečji brlog: spustiti psa v jazbino; pren., slabš. izvleči sodrgo iz njenih jazbin
2. slabš. slabo, neprimerno stanovanje: stlačili so jih v umazano jazbino
3. nav. ekspr. skrivališče, zaklonišče, bunker: kopati jarke in jazbine
1. jazbečji brlog: spustiti psa v jazbino; pren., slabš. izvleči sodrgo iz njenih jazbin
2. slabš. slabo, neprimerno stanovanje: stlačili so jih v umazano jazbino
3. nav. ekspr. skrivališče, zaklonišče, bunker: kopati jarke in jazbine
SSKJ²
klokotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
nav. ekspr. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: med bregovi je klokotal potok; v zamašenih žlebovih klokota voda / deževnica je klokotala v odtočne jarke klokotaje tekla; vino mu je klokotalo po grlu / brezoseb. v čevljih mi klokota
// dajati tem podobne glasove: v daljavi so klokotale strojnice
nav. ekspr. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: med bregovi je klokotal potok; v zamašenih žlebovih klokota voda / deževnica je klokotala v odtočne jarke klokotaje tekla; vino mu je klokotalo po grlu / brezoseb. v čevljih mi klokota
// dajati tem podobne glasove: v daljavi so klokotale strojnice
- klokotáje :
klokotaje teči
- klokotajóč -a -e:
smejati se s klokotajočim smehom; klokotajoč studenec
SSKJ²
krampáti -ám in krámpati -am nedov. (á ȃ; ȃ)
1. kopati s krampom: ves dan je moral krampati
// ekspr. kopati sploh: krampati jarke
● ekspr. če se ne boš učil, boš pa krampal opravljal težja fizična dela
2. ekspr. nerodno, okorno hoditi: berač je krampal po cesti
3. nar. praskati: ta mačka krampa / ne krampaj se po glavi
1. kopati s krampom: ves dan je moral krampati
// ekspr. kopati sploh: krampati jarke
● ekspr. če se ne boš učil, boš pa krampal opravljal težja fizična dela
2. ekspr. nerodno, okorno hoditi: berač je krampal po cesti
3. nar. praskati: ta mačka krampa / ne krampaj se po glavi
SSKJ²
króginkróg1 in króg in króg [krokinkrok] prisl., piše se narazen (ọ̑-ọ̑)
nav. ekspr. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: krog in krog so izkopali jarke / krog in krog je sama ravnina
nav. ekspr. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: krog in krog so izkopali jarke / krog in krog je sama ravnina
SSKJ²
namakálen -lna -o prid. (ȃ)
ki se uporablja za namakanje: namakalna voda / začetek namakalnih del / izkopati namakalne jarke in kanale; zgraditi velik namakalni sistem; namakalne naprave / namakalno poljedelstvo
ki se uporablja za namakanje: namakalna voda / začetek namakalnih del / izkopati namakalne jarke in kanale; zgraditi velik namakalni sistem; namakalne naprave / namakalno poljedelstvo
SSKJ²
odtêči -têčem dov., odtêci odtecíte; odtékel odtêkla (é)
1. tekoč se odstraniti zlasti iz kake posode: ker je imel lonec luknjico, je voda odtekla / kri mu je že skoraj odtekla izgubil je skoraj že vso kri
2. v teku oditi: odtekla je po stopnicah
1. tekoč se odstraniti zlasti iz kake posode: ker je imel lonec luknjico, je voda odtekla / kri mu je že skoraj odtekla izgubil je skoraj že vso kri
2. v teku oditi: odtekla je po stopnicah
- odtêči in odtêči se
tekoč se odstraniti s površine, iz snovi: voda, ki je zalila dolino ob nevihti, še ni odtekla; izkopali so jarke, da bi voda odtekla
- odtêči se
zaradi odtekanja tekočine postati manj prepojen z njo: obesiti perilo na prosto, da se odteče
- odtékel -têkla -o:
odtekla voda
- odtečèn -êna -o:
odtečena voda; odtečeno perilo
SSKJ²
okòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. vojaški obrambni nasip: naskočiti okope; obdati utrdbo z okopi / skopati okope strelske jarke z nasipi; pren. taka dejanja so okopi miru
● publ. s temi argumenti so zagovorniki reform šli na okope so zagovarjali, branili reforme; vznes. klicati ljudstvo na okope pozivati, spodbujati k uporu, boju
2. glagolnik od okopati: okop krompirja
1. vojaški obrambni nasip: naskočiti okope; obdati utrdbo z okopi / skopati okope strelske jarke z nasipi; pren. taka dejanja so okopi miru
● publ. s temi argumenti so zagovorniki reform šli na okope so zagovarjali, branili reforme; vznes. klicati ljudstvo na okope pozivati, spodbujati k uporu, boju
2. glagolnik od okopati: okop krompirja
SSKJ²
precêjati -am nedov. (é)
pretakati skozi cedilo: precejati med, mleko; pripoveduje počasi, kakor bi besede precejal / ekspr. slišalo se je, kako preceja zrak skozi ustnice; pren. razni rodovi so precejali te vrednote
● ekspr. solze precejati jokati se
pretakati skozi cedilo: precejati med, mleko; pripoveduje počasi, kakor bi besede precejal / ekspr. slišalo se je, kako preceja zrak skozi ustnice; pren. razni rodovi so precejali te vrednote
● ekspr. solze precejati jokati se
- precêjati se ekspr.
zelo počasi in v majhnih količinah teči skozi kaj ovirajočega: svetloba se je precejala skozi zaveso / skozi obleko se je vanj precejal mraz
// zelo počasi teči na drugo mesto: voda iz mlak se je počasi precejala v jarke
- precejajóč -a -e:
skozi zemljo precejajoča se voda
SSKJ²
preskakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo
2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo / preskakovati z noge na nogo; pren. misli so mu preskakovale od bojev na dom
3. nav. ekspr., s predlogom spreminjati, menjavati predmet dela, delovanja: v pogovoru je hitro preskakoval z enega predmeta na drugega
4. nav. ekspr. večkrat ne upoštevati česa, kar bi glede na vrstni red moralo biti upoštevano: pri branju preskakovati strani, vrstice / pri prepletanju s trakom preskakovati po eno luknjico
● ekspr. njegov pogled je preskakoval z obraza na obraz pogledoval je zdaj tega zdaj onega
♦ šah. skakač lahko preskakuje figure; teh. električna iskra preskakuje med elektrodama svečke
1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo
2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo / preskakovati z noge na nogo; pren. misli so mu preskakovale od bojev na dom
3. nav. ekspr., s predlogom spreminjati, menjavati predmet dela, delovanja: v pogovoru je hitro preskakoval z enega predmeta na drugega
4. nav. ekspr. večkrat ne upoštevati česa, kar bi glede na vrstni red moralo biti upoštevano: pri branju preskakovati strani, vrstice / pri prepletanju s trakom preskakovati po eno luknjico
● ekspr. njegov pogled je preskakoval z obraza na obraz pogledoval je zdaj tega zdaj onega
♦ šah. skakač lahko preskakuje figure; teh. električna iskra preskakuje med elektrodama svečke
- preskakováje :
stekla je po stopnicah, preskakovaje po tri hkrati
- preskakujóč -a -e:
teči po gozdu, preskakujoč korenine; otrok je bral knjigo, preskakujoč težja mesta; preskakujoč pomenek
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 57
Dostopnost