Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola [ehinacêja]
    1. rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik
STALNE ZVEZE: škrlatna ehinaceja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehī̃nos ‛jež’
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža]
    1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək]
    1. navadno ekspresivno jež, zlasti manjši
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. kar po obliki spominja na manjšega ježa
      3.1. slaščica v obliki kroglice z mrvicami
    4. pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve
STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: jež
jéžev jéževa jéževo pridevnik [jéžeu̯ jéževa jéževo] FRAZEOLOGIJA: muka ježeva
ETIMOLOGIJA: jež
jéževec jéževca samostalnik moškega spola [jéževəc]
    glodalec z grobo, navadno temnejšo dlako in tršimi daljšimi bodicami po hrbtu; primerjaj lat. Hystricidae
STALNE ZVEZE: drevesni ježevec
ETIMOLOGIJA: jež
jéževka jéževke samostalnik ženskega spola [jéžeu̯ka]
    1. samica ježa
    2. pnevmatika s kovinskimi žebljički za vožnjo po ledu in snegu
    3. iz etnologije debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, kot del oprave kurenta ali pozvačina
    4. iz zoologije riba z velikimi okroglimi očmi in luskami, oblikovanimi v bodice, ki se ob nevarnosti napihne; primerjaj lat. Diodontidae
    5. iz biologije neužitna goba s klobukom čašaste, lijakaste ali nepravilne oblike in trosovnico, polno mehkih bodic; primerjaj lat. Hydnellum
ETIMOLOGIJA: jež
ježíca ježíce samostalnik ženskega spola [ježíca]
    bodičasta lupina okoli plodu, zlasti kostanja, žira
ETIMOLOGIJA: jež
pikapolónica pikapolónice samostalnik ženskega spola [pikapolónica]
    1. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat. Coccinella septempunctata; SINONIMI: polonica
    2. hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat. Coccinellidae; SINONIMI: iz zoologije polonica
    3. podoba, predmet, ki predstavlja hrošča polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih
ETIMOLOGIJA: pika + polonica nejasnega izvora, morda prvotno otroška beseda - več ...
pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h]
    1. manjši glodalec sive barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; SINONIMI: sivi polh, iz zoologije navadni polh
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. iz zoologije glodalec z zaobljenimi uhlji in daljšim košatim repom, ki živi zlasti v gozdovih; primerjaj lat. Gliridae
STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh
FRAZEOLOGIJA: spati kot polh
ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
jéž1 -a m (ẹ̄)
1. majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesa: jež piha, teka, se zvije v klobčič
 
ostriči si lase na ježa zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; ostriči se na krtačo
// torta v obliki ježa: nabosti ježa z mandeljni
2. navadno v zvezi morski jež majhna morska žival z bodicami, podobna kepi; morski ježek: odstraniti morske ježe s kopališča
3. grad. težek valj s stožčastimi izboklinami za tlačenje zemlje: utrjevati napeljane plasti z ježi
♦ 
voj. štirikraka ovira iz betona ali železa, ki se uporablja proti oklopnim vozilom
SSKJ²
jéž2 prisl. (ẹ̑)
star. jahaje, jahajoč: z lova se je vračal jež / vojska gre po cesti peš in jež
SSKJ²
jéžek -žka m (ẹ̄)
1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki
2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov
3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi
// slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino
// priprava za zapenjanje oblačil in obutve, sestavljena iz dveh sprijemalnih trakov: čevelj se zapenja na ježka, z ježkom
♦ 
bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata
SSKJ²
jéžev -a -o (ẹ̄)
pridevnik od jež: ježeve bodice; ježeva koža
SSKJ²
klôbčič -a in klobčìč -íča tudi klôpčič -a in klopčìč -íča m (ó; ȉ í)
1. volna, motvoz, žica, zvita v kroglasto obliko: klobčič je padel, se je zakotalil po tleh / klobčič se ji je odvil, razvil / kupiti klobčič bombaža, svile / zviti volno v klobčič
// ekspr., navadno s prilastkom kar je tesno, na videz neločljivo povezano: politični klobčič se je pričel odvijati / z oslabljenim pomenom: ni se mogel rešiti iz klobčiča črnih misli; zašel je v klobčič protislovij
// ekspr., navadno z rodilnikom skupina, gruča: okrog njega se je zbral klobčič mladih ljudi
2. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v kroglasti obliki pri
a) živali, človeku: stisnjen je v klobčič kakor jež; kača leži zvita v klobčič / maček se je zvil v klobčič / ekspr. klobčič pri vratih se je zganil v klobčič zvita žival, človek
b) predmetu, stvari: pas, zvit v klobčič / ekspr. dim je puhal v gostih klobčičih kolobarjih
SSKJ²
naščetíniti -im dov. (í ȋ)
postaviti v položaj, kot so bodice pri ježu: pes je močno zarenčal in naščetinil dlako
    naščetíniti se 
    postaviti se v položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naščetinila dlaka / pes se je naščetinil in zatulil kakor volk dobil naščetinjeno dlako
     
    ekspr. od besa so se mu naščetinili brki zelo se je razjezil
    naščetínjen -a -o:
    je naščetinjen kakor jež; naščetinjena dlaka
SSKJ²
odšuméti -ím dov. (ẹ́ í)
šumeč se oddaljiti: jež je odšumel po listju / jata odšumi / ekspr. odšumela je iz salona šumeč z oblačili odšla
SSKJ²
péš prisl. (ẹ̑)
izraža premikanje s korakanjem: hoditi, iti, potovati peš; vrnila se bova peš / bojevati se peš / vojska je bila na konjih in peš
 
šalj. tja, kamor gre še cesar peš na stranišče; star. vojska gre po cesti peš in jež hodeč in jahaje; pog. računati peš brez računalnika; izleti peš utrjujejo telo; v prid. rabi: peš hoja pešhoja; peš pot pešpot; prim. pešpolk
SSKJ²
ponočnják -a m (á)
ekspr. kdor ponočuje: bil je ponočnjak in razgrajač / neznani ponočnjaki so pobegnili, ko so zaslišali glasove; po cesti se je opotekala trojica ponočnjakov / odkar študira, je postal pravi ponočnjak, nikoli ne gre spat pred polnočjo / zajec, jazbec, jež in še nekatere druge živali so ponočnjaki hodijo okrog predvsem ponoči
SSKJ²
skotalíkati -am dov. (ī)
ekspr. skotaliti, zvaliti: skotalikati kamenček v luknjo; jež se je skotalikal po bregu
SSKJ²
šumástiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. glasno šumeti: suho listje mu je šumastilo pod nogami / sedel je za mizo in šumastil s časopisom / jež je šumastil po listju
Število zadetkov: 90