kakó prisl. (ọ̄)
1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z vami)? pog. kako se imaš? kako (ti) gre? kako se počutite? pog. kako ste kaj? elipt. kako pa kaj družina? / elipt. kako (to), da še niste odpotovali? / kot vprašanje po nerazumljeni trditvi kako? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: nič se ne spominja, kdaj in kako je prišel domov; elipt. človek zabrede, da sam ne ve kako
// izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: kako dolgo si že tukaj? kako velik je tvoj brat? kako si zadovoljen z uspehom? / povej, kako ti ugaja film
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v členkovni zvezi kako da izraža vprašanje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kako da sosedovih ni več k nam? kako da si to naredil? zakaj
3. v vezniški rabi, z oslabljenim pomenom, v pripovednih odvisnih stavkih, z glagoli zaznavanja za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: začutil je, kako mu nekaj leze po roki; videl sem, kako je padel pod avto / ali slišiš kosa, kako poje? / ne zaveda se, kako je žena hudo bolna da
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: kako čudovita dolina; kako živo si ga predstavljam; publ. veliko za našo zgodovino še kako dragocenih dokumentov pa je za vedno izgubljenih / kako se mi smili; kako ga je škoda; kako vesel sem, da si prišel; elipt. prav ima, pa še kako prav
// v retoričnem vprašanju izraža močno začudenje, zavrnitev: kako si še upaš priti sem; kako, ali naj čakam do sodnega dne / če se njemu ni posrečilo, kako se bo tebi
5. izraža nedoločen, poljuben način: uredi stvar kako drugače; pot boš že kako našel / elipt. bomo že kako tudi brez tebe delali, shajali, uredili
● ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; pog. kako so si stranice v trikotniku? v kakšnem razmerju; pog. kako je zunaj, ali še dežuje? kakšno vreme je; ekspr. popotniku je nič kako odleglo zelo; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog., ekspr. da bi ti pomagal? Saj veš kako izraža močno zanikanje, zavrnitev; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
kakó1 vpraš. nač. prisl. zaim. (ọ́/ọ̑) ~ to govoriš; ~ je bilo v šoli? -Lepo; ~ vam kaj gre zadnje čase; Videl sem, ~ se je zvrnil na strmini; Čutil je, ~ mu nekaj leze po roki da; poud.: ~ zanimivo |izredno|; ~ se mi ta človek smili |zelo|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
kakó4 nik. člen. (ọ́/ọ̑) Si zadovoljen z novo službo? -Saj veš ~, pri taki slabi plači |Nikakor nisem zadovoljen|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
kakọ̑,* adv. I. interr. wie? kako se imaš? kako dolg? wie lang? kako ti je? wie befindest du dich? kako ste? wie geht es euch, vzhŠt.; kako, da ne? wie so denn nicht? kako to? wie so? — v indirektnem vprašanju: kdo ve, kako še bo, wer weiß, wie es noch kommen wird; ne ve, kako in kaj, er weiß weder aus noch ein, Cig.; — v vzkliku: kako lep je svet! wie schön ist die Welt! kako bi zdaj spal! wie könnte ich jetzt schlafen, Cig.; kako pa! kako pa da! freilich natürlich (= wie denn anders!); — II. indef. irgendwie; če bo le kako mogoče; boš si že kako pomogel.
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
kàko vez.
I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: On je kako edno vſzádjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; Bio je gvant nyegov bejli, kako ſznejg KŠ 1771, 97; Nazáj ſzam ſze 'se povrno kako rászipni ſzin k-tvojoj dobrouti KM 1783, 151
2. za izražanje primerjave sploh: ti nyé koronues zmiloschov, kako zednim paisom ABC 1725, A8a; [Kristus] priſzpodoben je bio k lidém, i vnosenyej je nájden, kako cslovik KŠ 1754, 106; Kako ſzencza ſzo, ſzprávlajo i ſzkrbijo ſze KŠ 1754, 240; odpüſzti nám dugé naſe, kako i mi odpüſcsamo du'znikom naſim KŠ 1771, 18; Sidoni le'zej bode na ſzoudnyi dén, kako vám KŠ 1771, 36; odpüſzti nám dugé naſſe, kako i mi odpüſcsamo du'snikom naſſim KMK 1780, 25; Kako k-hládnoj vodi Setüje BKM 1789, 4b; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; Csini nogé moje, kako jelena TA 1848, 14
3. za izražanje položaja osebe: zvoli ſzi je edno poſteno Oszobo, kako Vértes Jánosa csér SIZ 1807, 4
II. v odvisnih stavkih za izražanje primerjave: Kako ta verna mati, Scsé deczi pomôcs dati, Tak Bôg te ſzvoje zmága, Bráni BRM 1823, 37; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120
I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: On je kako edno vſzádjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; Bio je gvant nyegov bejli, kako ſznejg KŠ 1771, 97; Nazáj ſzam ſze 'se povrno kako rászipni ſzin k-tvojoj dobrouti KM 1783, 151
2. za izražanje primerjave sploh: ti nyé koronues zmiloschov, kako zednim paisom ABC 1725, A8a; [Kristus] priſzpodoben je bio k lidém, i vnosenyej je nájden, kako cslovik KŠ 1754, 106; Kako ſzencza ſzo, ſzprávlajo i ſzkrbijo ſze KŠ 1754, 240; odpüſzti nám dugé naſe, kako i mi odpüſcsamo du'znikom naſim KŠ 1771, 18; Sidoni le'zej bode na ſzoudnyi dén, kako vám KŠ 1771, 36; odpüſzti nám dugé naſſe, kako i mi odpüſcsamo du'snikom naſſim KMK 1780, 25; Kako k-hládnoj vodi Setüje BKM 1789, 4b; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; Csini nogé moje, kako jelena TA 1848, 14
3. za izražanje položaja osebe: zvoli ſzi je edno poſteno Oszobo, kako Vértes Jánosa csér SIZ 1807, 4
II. v odvisnih stavkih za izražanje primerjave: Kako ta verna mati, Scsé deczi pomôcs dati, Tak Bôg te ſzvoje zmága, Bráni BRM 1823, 37; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120
Slovar Pohlinovega jezika
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 20
- Naslednja »
Število zadetkov: 390
Dostopnost