Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Alciatus m osebno lastno ime Alcijat: kakor od Shtorkil pishe Alciatus im. ed. (I/1, 175) ǀ sa tiga volo ſo vſy dolshni petelina zhaſtiti, kakor je sapiſſanu puſtil ta Vuzheni Alciotus im. ed. (IV, 343) Andrêj Alciját, it. Andrea Alciati (1492–1550), pisec pravnih, zgodovinskih in literarnih knjig
SSKJ²
àli2 in ali vez. (ȁ)
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, a5, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali
Pravopis
anoním -a m, člov. (ȋ) ‹brezimnik›: ugotoviti ime ~a; neživ., žarg. Med knjigami je več ~ov |knjig brezimnih piscev|
Celotno geslo eSSKJ16
apocripha – množinski samostalnik srednjega spola
svetopisemski spisi, ki ne spadajo v osnovni kanon staro- in novozaveznih knjig; SODOBNA USTREZNICA: apokrifi; danes starozavezni del teh knjig imenujemo devterokanonične knjige
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Up. umetnost
armárij -a m
SSKJ²
avtodafé -êja m (ẹ̑ ȇ)
v času inkvizicije javno sežiganje krivovercev in krivoverskih knjig: trepetati pred avtodafejem; avtodafe na mestnem trgu; pren. knjiga je doživela avtodafe
Pravopis
avtodafé -êja m z -em pojm. (ẹ̑ ȇ) zgod. |razglasitev, izvršitev sodbe inkvizicijskega sodišča|; izobr. |sežig knjig(e) iz političnih razlogov|
Celotno geslo eSSKJ
beletrístika beletrístike samostalnik ženskega spola [beletrístika]
    literarna dela z umetniško, estetsko vrednostjo; SINONIMI: leposlovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Belletristik, kar je tvorjeno iz frc. belles-lettres - več ...
SSKJ²
bibliofíl -a m (ȋ)
ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih: ta knjiga je za bibliofile prava poslastica
Celotno geslo Sinonimni
bibliofíl -a m
ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih
SINONIMI:
ljubitelj knjig, knj.izroč. knjigoljub, zastar. knjigoljubec
Celotno geslo Etimološki
bibliofȋl -a m
SSKJ²
bibliofilíja -e ž (ȋ)
ljubezen do (zbiranja) knjig: ni mogla razumeti njegove bibliofilije / bibliografija in bibliofilija
SSKJ²
bibliofílstvo -a s (ȋ)
ljubezen do (zbiranja) knjig: bibliofilstvo je njegova edina strast
Celotno geslo Etimološki
bibliografȋja -e ž
SSKJ²
bibliomán -a m (ȃ)
strasten zbiralec knjig: knjigo je ukradel neki biblioman
SSKJ²
bibliomaníja -e ž (ȋ)
strastno zbiranje knjig: njegova ljubezen do knjig je mejila že na bibliomanijo
Pravopis
bibliomaníja -e [ijo] ž, pojm. (ȋ) |strastno zbiranje knjig|
SSKJ²
bibliotéka -e ž (ẹ̑)
1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka
// prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka
2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela
SSKJ²
bíblioterapíja -e ž (ȋ-ȋ) med.
zdravljenje, zlasti čustvenih težav, z branjem ustreznih knjig: s stališča biblioterapije je knjiga zanimiva za vse, ki so v odraščanju doživeli hude travme; biblioterapija in kreativno pisanje
Celotno geslo Frazemi
bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo
Število zadetkov: 445