Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kompanjón -a m (ọ̑)
1. pog. kdor s kom sodeluje, zlasti pri nepoštenih dejanjih: izberi si drugega kompanjona / prišel je s svojimi starimi kompanjoni tovariši, prijatelji
2. zastar. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: nesoglasja med kompanjoni

Slovenski pravopis

Pravopis
kompanjón -a m, člov. (ọ̑) neknj. pog.: ~ pri goljufijah družabnik, sodelavec; njegovi stari ~i tovariši, prijatelji
kompanjónka -e ž, člov. (ọ̑) neknj. pog.

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
kompanjón -a m
GLEJ SINONIM: družabnik, pajdaš, tovariš

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
kompanjọ̑n -a m
Število zadetkov: 4