Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
dramatúrški dramatúrška dramatúrško pridevnik [dramatúrški]
    2. ekspresivno ki je zasnovan takó, da povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti
ETIMOLOGIJA: ↑dramaturg
Celotno geslo eSSKJ
dualístični dualístična dualístično pridevnik [dualístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dualistisch, angl. dualistic, frc. dualistique, glej ↑dualizem
Celotno geslo eSSKJ
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]
    1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
      1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
      1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
      1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
    2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa
      2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
folklórni folklórna folklórno pridevnik [folklórni]
    3. v obliki folkloren, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristični
ETIMOLOGIJA: ↑folklora
Celotno geslo eSSKJ
gólf gólfa samostalnik moškega spola [gólf]
    1. šport, pri katerem se skuša s čim manj udarci s palico spraviti žogico v luknje na igrišču
      1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
      1.2. igrišče za ta šport
STALNE ZVEZE: mali golf, mini golf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. golf, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo eSSKJ
inspiciènt inspiciênta; tudi inšpiciènt samostalnik moškega spola [inspicijènt]
    strokovnjak, ki se ukvarja z vodenjem poteka predstave
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inspizient iz lat. inspiciens ‛ogledujoč si’, iz inspicere ‛ogledovati si, preizkušati’ < ‛gledati noter’
Celotno geslo eSSKJ
íntertekstuálnost íntertekstuálnosti samostalnik ženskega spola [íntertekstuálnost]
    iz literarne vede lastnost besedila, da se navezuje na drugo besedilo, vpliva na njegovo interpretacijo, ga aktualizira; SINONIMI: iz literarne vede medbesedilnost
ETIMOLOGIJA: ↑intertekstualni
Celotno geslo eSSKJ
invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən]
    1. ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    3. ekspresivno ki je manj sposoben, nesposoben za kaj
      3.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno jetičen
    4. kot samostalnik v obliki invalidni, invalidna kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; SINONIMI: invalid
ETIMOLOGIJA: ↑invalid
Celotno geslo eSSKJ
pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta]
    rod vojske, ki se bojuje peš
STALNE ZVEZE: mehanizirana pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. *pěšь ‛peš’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
arhitektúren -rna -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe
    arhitektúrno prisl.:
    arhitekturno zanimiva gradnja
SSKJ²
čistopís -a m (ȋ)
zadnji, dokončni prepis: oddati koncept in čistopis; čistopis prošnje
SSKJ²
domísliti -im dov. (í ȋ)
1. priti v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domisliti izvirno misel; pisatelj vprašanja ni do kraja domislil / knjiž. niso domislili vseh posledic, ki jih prinaša tako stališče
2. opozoriti na kaj, spomniti: domislil ga je obljube, na dolžnost; domislil ga je, da mora domov; gotovo se bo domislil, da ni plačal; nisem se domislil, da danes ni uradnih ur
    domísliti se 
    1. s premišljanjem obnoviti v spominu; spomniti se: domislil se je vsega, kar je videl; ni se mogel domisliti njegovega imena; poskušal se je domisliti, kako se pesem začne
    // z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: rad se domisli mladostnih norčij; večkrat se domisli na dom, na prijatelje
    2. dobiti kako misel, idejo: domislila se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika; domislil se je, da bo šel na lov / počasi se bo že domislil česa boljšega
    3. izkazati pozornost s kako stvarjo: upamo, da se nas boste domislili s kako kartico
    domíšljen -a -o:
    domišljen režijski koncept; vse misli so domišljene
SSKJ²
dopoldánec -nca [dopou̯danəc] m (á)
1. šol. žarg. kdor hodi dopoldne v šolo: šipo so razbili dopoldanci; dopoldanci in popoldanci
2. pog. kdor je dopoldne v službi: dopoldanec je pripravil vsebinski koncept časopisa
3. pog. vlomilec, ki vdira v stanovanja dopoldne, ko ljudi ni doma: v torek dopoldne se je dopoldanec lotil že dalj časa opazovanega stanovanja
SSKJ²
izrojévati se -am se nedov. (ẹ́)
1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izrojeva
2. spreminjati se na slabše sploh: koncept, ki je bil v začetku napreden, se je sčasoma izrojeval
SSKJ²
koncépt -a m (ẹ̑)
1. sestavek, navadno pisni, ki še ni dokončno izoblikovan, osnutek: prepisati koncept na čisto; prvi koncept deklaracije; koncept članka, pisma / prvotni koncept je bil bistveno drugačen od sedanjega
2. navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: njegovega koncepta niso sprejeli; problematičnost takšnega političnega koncepta; seznaniti se s konceptom demokratizacije / kritizirali so režiserjev koncept
// osnovni, temeljni načrt, zasnova: avtor je imel jasen idejni in oblikovalni koncept; držati se zastavljenega koncepta / koncept enciklopedije je zelo dober / klasicistični koncept parka zgradba, struktura
SSKJ²
koncépten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na koncept: rokopis obsega petdeset drobno pisanih konceptnih strani / za avtorja je značilna tudi popolna konceptna doslednost
♦ papir. konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine; pravn. konceptni uradnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradnik v upravnem organu
SSKJ²
konceptuálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na koncept 2: prva, konceptualna faza je pri raziskovalnem delu večkrat prepovršno opravljena; avtor se zelo naslanja na obstoječe konceptualne sheme
SSKJ²
koncipírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek: koncipirati pismo, prošnjo; sodbo je že koncipiral / koncipira opero, nov roman
2. navadno s prislovnim določilom zamisliti, izoblikovati kaj: skladbo je koncipiral v baročnem stilu; avtor je delo preveč melodramsko koncipiral / romantika je koncipirala vrsto teorij
♦ med. zanositi, spočeti
    koncipíran -a -o:
    v ostalini je precej koncipiranih člankov in razprav; dobro koncipirana in lepo urejena knjiga; igra je koncipirana realistično
SSKJ²
múltikultúrnost -i ž (ȗ-ȗ)
lastnost, značilnost multikulturnega, večkulturnost: njihova glasba odseva multikulturnost kozmopolitskega New Yorka
// soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem ozemlju: koncept, vprašanje multikulturnosti
SSKJ²
razdelováti -újem nedov. (á ȗ)
podrobno, postopno obdelovati, proučevati: vsaka skupina razdeluje svoje vsebinsko področje; razdelovati koncept, tezo; natančno, podrobno razdelovati; analizirati in razdelovati
Število zadetkov: 105