Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kónzul -a m (ọ̑)
1. uradni predstavnik, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi: avstrijski konzul v Ljubljani / generalni konzul konzularni predstavnik najvišje stopnje
♦ pravn. konzul konzularni predstavnik, za stopnjo nižji od generalnega konzula; častni konzul predstavnik, ki zastopa v državi zlasti trgovinske koristi tuje države
2. zgod. vsak od dveh najvišjih državnih uradnikov v rimski republiki: izvolitev konzula
// v francoski revoluciji vsak od treh najvišjih državnih uradnikov:

Slovenski pravopis

Pravopis
kónzul -a m, člov. (ọ̑) |uradni predstavnik države v tuji državi|
kónzulka -e ž, člov. (ọ̑)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
kónzul -a m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik častni konzul
GLEJ ŠE: predstavnik1, namestnik

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
kọ̑nzul -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
kōnzul, m. nekdaj: ljudovladni oblastnik, zdaj: uradnik, izvoljen od državne oblasti v varstvo domače trgovine v tujih krajih, der Consul, Cig., Jan., nk.; glavni k., der Generalconsul, DZ.; namestni k., die Viceconsul, DZ.

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
konzul sam. m ♦ P: 1 (DB 1584)

Pravni terminološki slovar

Pravo
kónzul -a m
Pravo
částni kónzul -ega -a m
Pravo
generálni kónzul -ega -a m
Pravo
honorárni kónzul -ega -a m
Pravo
poklícni kónzul -ega -a m
Pravo
titulárni kónzul -ega -a m
Število zadetkov: 12