Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Kostelski
bavkati ► ˈbafkat -an nedov.
SSKJ²
bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í)
1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, policisti; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
● knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi
3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim
    bežèč -éča -e:
    bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; 
prim. beži
Pravopis
bežèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) neobč. ~i koraki hitri, nagli
SSKJ²
blížati se -am se nedov. (ȋ)
1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši; boječe se bližati / koraki se bližajo
2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer
● bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl; ženska se že bliža tridesetim kmalu bo stara trideset let
// navadno v zvezi s konec, kraj končevati se, zaključevati se: ciklus predavanj se bliža (h) koncu; dan se bliža (h) koncu; setev se bliža kraju; sezona se bliža vrhuncu
3. knjiž., z dajalnikom postajati kakorkoli podoben, soroden: bližati se idealu; počasi se je bližal njihovemu pojmovanju umetnosti; njegov članek se nevarno bliža prazni polemiki / novim sošolcem se je le počasi bližal navezoval stike z njimi
    blížati igr., šport.
    primikati igrski pripomoček k cilju: ali naj bližam ali zbijam?
    bližajóč se -a -e:
    bližajoči se jubilej; bližajoči se koraki; bližajoča se nevarnost, noč / jamice na licih so naznanjale bližajoči se smeh
Celotno geslo Vezljivostni G
blížati se -am se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.
Celotno geslo Frazemi
blížati se Frazemi s sestavino blížati se:
blížati se s hítrimi koráki
SSKJ²
bobnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo
// bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala
2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra
    bobnèč -éča -e:
    vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze
    ♦     voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja
Celotno geslo Vezljivostni G
bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.
1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.
SSKJ²
bojèč -éča -e prid.(ȅ ẹ́)
1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa
2. plah, nesamozavesten, neodločen2: v družbi je preveč boječ; boječa deklica
// ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ pogled
    bojéče prisl.:
    boječe gledati, potrkati, vprašati; 
prim. bati se
SSKJ²
brezglásen -sna -o prid. (ā)
knjiž. ki je brez glasu: brezglasen jok / skoraj brezglasni koraki / brezglasen mir; temna, brezglasna noč
    brezglásno prisl.:
    govoril je tiho, skoraj brezglasno; brezglasno se smejati; brezglasno se je zgrudila
SSKJ²
brezšúmen -mna -o prid. (ū)
knjiž. ki je brez šuma: brezšumen tek motorja / brezšumni koraki / noč je bila pokojna in brezšumna
    brezšúmno prisl.:
    brezšumno hoditi
SSKJ²
brezvóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek; postal je popolnoma brezvoljen; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost
    brezvóljno prisl.:
    brezvoljno se je lotil dela; brezvoljno se je prepustila njegovemu vodstvu
SSKJ²
capljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo
// slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti
2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala
    capljajóč -a -e:
    capljajoči koraki
Celotno geslo Kostelski
capljati ► ˈcapl’at -an nedov.
Celotno geslo Etimološki
cepetáti -ȃm nedov.
SSKJ²
cepetàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki (rad) cepeta: cepetav človek / cepetavi koraki množice
SSKJ²
cepetljív -a -o prid. (ī í)
cepetav: cepetljivo človeče / cepetljivi koraki
Celotno geslo Frazemi
césta Frazemi s sestavino césta:
bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, mériti césto, ostáti na césti, pognáti kóga na césto, postáviti kóga na césto, premériti césto, vréči kóga na césto, znájti se na césti
SSKJ²
cmokàv -áva -o prid. (ȁ á)
tak, pri katerem se sliši cmokanje: cmokav glas / cmokavi koraki po blatu
SSKJ²
còk medm. (ȍ)
posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: cok, cok, odmevajo koraki
// posnema glas nekaterih ptic: cok cok cok, se oglašajo v vejah krivokljuni
Število zadetkov: 297