Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. kdor z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikuje, obdeluje kovino: kovač kuje; kovač je z obema rokama vihtel kladivo; pesn. črni kovači / učiti se za kovača / kovač je podkoval konja / orodni, podkovski kovač; umetni kovač / kroparski kovači
2. ekspr. kdor z določenim ravnanjem pripravlja, ustvarja kaj: kovači usode
● preg. vsak je svoje sreče kovač
// nav. slabš. kdor sestavlja, tvori kaj: besedni kovači; kovač verzov
3. pog., nekdaj bankovec ali kovanec za 10 par: dala mu je kovač(a); plačati je moral tri kovače
♦ zool. užitna morska riba z bodicami in črno liso na obeh prsnih plavutih, Zeus faber
ePravopis – Slovenski pravopis
Slovenski pravopis
Kovačíca -e ž, oseb. i. (í) ljud.
Kováčev -a -o (á)
Kovačíčin -a -o (ȋ)
kovačíca -e ž, člov. (í) star. kovačeva žena
kováčev -a -o (á)
kovačíčin -a -o (ȋ) star.
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Slovenski etimološki slovar³
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Slovar stare knjižne prekmurščine
Slovar Pohlinovega jezika
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Črnovrški dialekt
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »