krívec1 -vca m (ī)
1. kdor je kriv: krivca so dolgo iskali; zagovarjati krivca; neznani krivec; krivec kaznivega dejanja / dežurni krivec kdor je ne glede na okoliščine vedno ali pogosto (po krivici) proglašen za krivega za probleme, težave
2. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti krivec; iz žepa je potegnil krivec
// nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s krivcem obsekavati vejo
3. zakrivljeno pero v repu ruševca: klobuk s krivci za trakom
4. zastar. krivilec: zaposlil se je kot krivec železa
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Krivec
Predlog
Krivca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
IZGOVOR: [krívǝc], rodilnik [kríu̯ca]
BESEDOTVORJE: Krivčev
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
krívec2 -vca m s -em (í; ȋ) imeti ~ v žepu |nož|; pokr. klestilnik; ~ za klobukom |pero ruševca|; pojm. |hladen vzhodni veter|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
krívəc 1., -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Goriška ok.-Erj. (Torb.), Rez. (Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; (nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.-Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
krívec -vca m krivec: Kardinál Luthera za krivcza nájdenoga prigovárja KOJ 1845, 57; Krivczi sze ogiblejo Goszpodé KOJ 1845, 28; Krivci otemnejnya Bele II. sztrepetani szo KOJ 1848, 27; i na kaſtigo te krivcze zvati KŠ 1754, 18; je krivce do szmrti na vouzo oszodjene vöpüszto KOJ 1848, 123
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
krivec samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
krivec m, F2, reus, -ei, kriviz, obſojen, kriu, dolṡhán, krivizhin; sons, -tis, kriviz, krivizhin, dolṡhán, kriv, obſojen
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
krivec m krivec: leta je mene sapelala, satorai jest nej ſim tulikain Kriviz im. ed. ǀ de ſi lih per temu on nej kriviz im. ed. ǀ vſyh teh grehou ſi ti kriviz im. ed. ǀ Sam ſi ſebi Krivizh im. ed. de sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh Zapis krivizh ima h verjetno zaradi tiskarske napake.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
krivec -vca samostalnik moškega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Kamnarski terminološki slovar
Kamnarstvo
Slovenski lingvistični atlas 2
SLA 2
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost