Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: beton
carving glej kárving
dramátski dramátska dramátsko pridevnik [dramátski]
    2. ki je v zvezi z glasom, ki je bogat, močan, čustven in se uporablja pri igranju herojskih, tragičnih opernih vlog; SINONIMI: dramski
ETIMOLOGIJA: drama
dramatúrški dramatúrška dramatúrško pridevnik [dramatúrški]
    2. ekspresivno ki je zasnovan takó, da povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti
ETIMOLOGIJA: dramaturg
golén goléni samostalnik ženskega spola [golén]
    1. del noge med kolenom in gležnjem
      1.1. kost na notranji strani tega dela noge; SINONIMI: golenica
ETIMOLOGIJA: = stcslov. golěnь, hrv. gȍlijen, srb. gȍlēn, rus. gólenь, češ. holeň < pslov. *golěnь in *golenь, verjetno iz gol, prvotno torej *‛goli, neoblečeni del noge’ - več ...
kárving kárvinga; tudi carving samostalnik moškega spola [kárvink kárvinga]
    1. smučanje s smučmi, ki imajo poudarjen stranski lok in omogočajo lažje zavijanje, večjo vodljivost
ETIMOLOGIJA: carving
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]
    1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
    2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
    3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
    4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks
      4.1. taka priprava, navadno kot del druge
    5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
    6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
radián radiána in rádian rádiana samostalnik moškega spola [radiján] in [rádijan]
    iz matematike izpeljana merska enota za izražanje velikosti ravninskega kota, ki ustreza ravninskemu kotu z vrhom v središču krožnice, katerega kraka na krožnici določata krožni lok, enak dolžini polmera krožnice; simbol: rad
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. radian, glej radij
slavolóčni slavolóčna slavolóčno pridevnik [slavolóčni] STALNE ZVEZE: slavoločna stena
ETIMOLOGIJA: slavolok
slavolók slavolóka samostalnik moškega spola [slavolók]
    1. velik kamnit spomenik v obliki loka na stebrih, z enim ali več prehodi, okrašen z reliefi, napisi
    2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje napis, postavljena v čast koga
    3. iz arhitekture lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Triumphbogen iz slava + lok

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aórten -tna -o (ọ̑)
pridevnik od aorta: aortni lok
SSKJ²
arhivôlta -e ž (ȏ)
arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: arhivolta nad romanskim portalom
SSKJ²
arkáda -e ž (ȃ)
1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu
// mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami
2. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado
SSKJ²
arkáden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na arkade: arkadni lok / arkadni motiv; arkadna lopa; arkadno dvorišče, stopnišče
SSKJ²
àtektónski -a -o prid. (ȁ-ọ̑)
arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament
SSKJ²
fičafáj -a m (ȃpog., šalj.
1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic; lok1napeti fičafaj; otroci so streljali s fičafaji; ekspr. orožja ni, kaj se bomo branili s fičafaji
2. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov; frača: zbiral je elastiko za fičafaje
3. slabš. puška: kako naj streljamo s temi fičafaji
SSKJ²
góseln -a -o [gosələn in gosəln(ọ̑)
pridevnik od gosli: goselni lok
SSKJ²
izpŕsiti se -im se dov. (r̄ ȓ)
1. izbočiti prsi: vzravnal se je in izprsil; bahavo se je izprsil, da se mu je križ skoraj zvil v lok
2. ekspr. pobahati se, postaviti se: pred tovariši se rad izprsi
 
ekspr. mene poglej! Tako je treba delati, se je izprsil samozavestno, bahavo rekel, povedal
SSKJ²
izsèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. prostor, ki je izsekan: proga poteka po globokem izseku
2. posamezen del, izsekan, izločen iz česa: izsek kosti / razstava je le ozek izsek slikarjevega dela; drama prikazuje izsek iz vaškega življenja / dogajanje v romanu je strnjeno na ozek časovni izsek
3. poseka: izsek se je zarasel
♦ 
geom. krogelni izsek ali izsek krogle del krogle, ki ga omejujeta krogelna kapica in plašč pokončnega stožca z vrhom v središču krogle; krogov izsek ali izsek kroga del kroga, ki ga omejujejo dva polmera in lok krožnice
SSKJ²
ižésen -sna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. jarmski: ižesni lok
Število zadetkov: 301