Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]
    1. sunkovit trk s čim
    2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
      2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
      2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
    3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama
      3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
    4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo
      4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
    5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
    6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
    7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
acid -a [êsid-] m (ȇ)
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila; v prid. rabi: acid house; acid jazz; acid rock
SSKJ²
dílati -am nedov. (ȋ) pog.
preprodajati, razpečevati mamila: ko bom nehal kaditi, bom nehal tudi dilati
    dílati se 
    pogajati se: dilati se okoli cene; vlada se je dilala z naftno družbo za cene bencina
SSKJ²
fíksati -am nedov. (ȋ)
1. nižje pog. nadlegovati, razburjati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: že cel dan me fiksa
2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: to smo ga fiksali
    fíksati se pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
    vbrizgavati si, jemati mamila: že dalj časa se fiksa
SSKJ²
iglomát -a m (ȃ)
avtomat za prodajo igel za vbrizgavanje mamila: namestitev, postavitev iglomata
SSKJ²
kríza -e ž (ȋ)
1. stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati: kriza narašča, nastaja; deželo je zajela kriza; med krizo se je zmanjšal izvoz kapitala; podjetje je v krizi / kriza industrije, kmetijstva / gospodarska kriza
// publ., navadno s prilastkom veliko pomanjkanje česa: premogovna kriza; kriza cementa, železa / stanovanjska kriza stiska
// nav. ekspr. neugodno, težko rešljivo stanje: kriza v gledališču je počasi popuščala; gibanje prestaja hudo krizo; idejna kriza; kriza tega gledališča; predlogi za reševanje krize / meščanska družba se je znašla v krizi
2. nav. ekspr. duševno stanje, ko je človek nesposoben premagati subjektivne in objektivne ovire: doživljati krizo; skušala je prebroditi krizo; znova je zapadel v krizo; preživljati težko krizo / že dolgo je v krizi
3. med. obdobje v akutni bolezni pred spremembo na boljše ali (bistveno) slabše: kriza traja že nekaj dni; bolnik še ni iz krize / abstinenčna kriza skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; odtegnitveni sindrom
♦ ekon. kriza periodično se ponavljajoče stanje v gospodarstvu zaradi neskladja med proizvodnjo in potrošnjo; psih. (duševna) kriza stanje zaradi hude konfliktne situacije; šport. kriza stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen
SSKJ²
kurír -ja m (í)
1. kdor v podjetju, ustanovi ali med podjetji, ustanovami raznaša pošto, sporočila: vabila je prinesel kurir; kurir in telefonist / poslati vest po kurirju / razpisati delovno mesto kurirja
// kdor prinaša kako novico ali sporočilo: pismo mu je izročil tajni kurir
2. kdor posreduje, prenaša mamila, kaj prepovedanega: kurir v organizirani mreži preprodajalcev mamil; po kurirju so poslali podkupnino; mafijski kurir
3. vojak, ki skrbi za prenašanje vojaške pošte: kurir se je vrnil iz štaba brigade / kurir je predal zavitek med narodnoosvobodilnim bojem oborožen terenski delavec, ki prenaša poštne pošiljke / partizanski kurir
SSKJ²
kurírka -e ž (í)
1. ženska, ki v podjetju, ustanovi ali med podjetji, ustanovami raznaša pošto, sporočila: pisma je prenašala kurirka / sprejeti delo kurirke
// ženska, ki prinaša kako novico ali sporočilo: vest mu je sporočila kurirka
2. ženska, ki posreduje, prenaša mamila, kaj prepovedanega: kurirko so obsodili; mafijska kurirka / kurirka za mamila
3. vojakinja, ki skrbi za prenašanje vojaške pošte: nasprotniki so ujeli kurirko / v partizanih je postala kurirka med narodnoosvobodilnim bojem oborožena terenska delavka, ki prenaša poštne pošiljke / partizanska kurirka
SSKJ²
mamílo -a s (í)
sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati mamila; vbrizgati mamilo; močno mamilo; tihotapci mamil / vpliv mamil na mladino; navajenost na mamila / ekspr. v vinu je iskal mamila svojim bolečinam utehe
SSKJ²
mamíti in mámiti -im, in mámiti -im nedov. (ī á; á ȃ)
1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami
2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto
    mamèč -éča -e:
    mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren
SSKJ²
nárkoscéna -e in nárko scéna -e ž (ȃ-ẹ̑) pog.
področje udejstvovanja in uveljavljanja ilegalne trgovine z mamili: narkoscena je zlasti zaživela v nočnih lokalih, kjer je bilo mogoče mamila naročiti skupaj s pijačo
SSKJ²
naváditi -im dov. (á ȃ)
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: otroke je navadila kuhanja in šivanja; v šoli se je navadil brati, pisati; navaditi se plavati / navaditi koga pospraviti knjige / vola navaditi voziti / jezika se je že toliko navadil, da se lahko sporazumeva naučil / psa moramo navaditi, da pride na klic / navadil ga je misliti / prijatelji so ga navadili piti
2. povzročiti, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navaditi koga na mraz, močno svetlobo; navaditi se nove okolice, samote; navadil se je trpeti; navaditi se na ropot / ne morem se ga navaditi; sčasoma sta se navadila drug (na) drugega
// s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: navaditi koga čistoče; kmalu ga je navadil na red
    naváditi se 
    s ponavljanjem kakega dejanja, dela priti v stanje, ko postane to potreba, navada: navaditi se kaditi; navaditi se na mamila, pijačo
    navájen -a -o:
    navajen je dela, trpljenja; vsega hudega navajen človek; navajen sem poti, zato bom šel naprej poznam pot; tega smo že navajeni; navajen je, da hodi sam; navajeni so čakati; navajen je na mraz, podnebje
SSKJ²
odtegníti in odtégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila
2. narediti, povzročiti, da kdo
a) ni več skupaj s kom: služba ga je za dolgo odtegnila od družine; odtegnil se je ljudem
b) česa ne dela več: bolezen me je odtegnila od dela, učenja; odtegniti se literarnemu ustvarjanju
c) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: hoteli so jo odtegniti od fanta; odtegniti se družini, prijatelju
č) ni več pod vplivom koga: odtegniti otroka slabi družbi / odtegniti koga tujemu vplivu
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek: vsak mesec mu odtegnejo tristo evrov; odtegniti od plače; odtegniti na račun posojila / odtegniti obresti
4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegniti komu pomoč; odtegnil mu je svoje zaupanje ni mu več zaupal
// med. ukiniti uživanje zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: odtegniti pacientu metadon
    odtegníti se in odtégniti se
    1. knjiž. izogniti se, izmakniti se: odtegniti se kazni, sodbi / odtegnil se je volitvam / ni se mogel odtegniti boju za pravico
    2. star. oditi: po teh besedah se je počasi odtegnil / odtegnil se je v samoto / če se le malo odtegnem, me že iščejo
    // umakniti se: napadalci so se odtegnili; premalo nas je bilo za boj, zato smo se morali odtegniti
    ●     knjiž. to se je odtegnilo našemu spoznanju tega nismo spoznali
    odtégnjen -a -o:
    biti odtegnjen slabemu vplivu; odtegnjena vsota
SSKJ²
predozírati -am dov. (ȋ)
odmeriti, uporabiti, zaužiti preveliko količino česa, navadno zdravila, mamila: pazili so, da ne bi predozirali odmerka; predozirati vitamin D / predozirati se s heroinom, tabletami / predozirati gnojila na vrtovih
SSKJ²
preprodája -e ž (ȃ)
prodaja kupljenega blaga, navadno zaradi dobička, koristi: kupovati mamila za preprodajo; s preprodajo je veliko zaslužil
SSKJ²
pretihotápiti -im dov. (á ȃ)
skrivaj, na nedovoljen način prenesti, spraviti
a) čez državno mejo: pretihotapiti orožje / ukradel je konja in ga pretihotapil čez mejo / pretihotapiti vohuna
b) kam sploh: pretihotapiti pismo v zapor
● ekspr. pretihotapil je steklenico v sobo skrivaj, neopazno prenesel
    pretihotápiti se ekspr.
    skrivaj, neopazno priti: pretihotapiti se do hiš, v sotesko; kot tat se je pretihotapil v sobo
    pretihotápljen -a -o:
    pretihotapljena mamila; pretihotapljeno sporočilo
SSKJ²
pritihotápiti -im dov. (á ȃ)
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti
a) čez državno mejo: pritihotapiti kavo, orožje
b) kam sploh: pritihotapiti igrače v šolo
    pritihotápiti se ekspr.
    skrivaj, neopazno priti: pritihotapiti se do vrat, na dvorišče, po drevoredu; pren. v srce se mu je pritihotapila zavist
    pritihotápljen -a -o:
    pritihotapljena mamila
SSKJ²
razpečáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb: razpečati ponarejene bankovce, mamila
2. knjiž. razdeliti, razposlati: založba je razpečala knjige
● zastar. vse blago so že razpečali razprodali
SSKJ²
razpečávati -am nedov. (ȃ)
razpečevati: razpečavati ukradeno blago, mamila; razpečavati ilegalno literaturo / razpečavati filme, knjige razdeljevati, razpošiljati
● zastar. živino so razpečavali v druge kraje prodajali
SSKJ²
razpečeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb: razpečevati ponarejene bankovce, mamila
2. razdeljevati, razpošiljati: razpečevati filme, knjige
Število zadetkov: 75