Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. kdor se poklicno ukvarja z mešanjem: priučeni mešalec barv, betona; zaslužek mešalca / mešalec pijač barman
♦ rad. mešalec slike, zvoka
2. električni aparat za mešanje, stepanje: maščobo in rumenjake umešamo z mešalcem
// teh. stroj za mešanje; mešalnik: podjetje je kupilo nov mešalec
Slovenski pravopis
mešálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
mešálčev -a -o [u̯č] (ȃ)