Že dolgo časa iščem odgovor na vprašanje, kateri vezaj (stični ali nestični) uporabiti v naslednjem primeru: Krajevna skupnost Krško-Leskovec (v pomenu Krško in Leskovec), podobno še Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (Ptuj in Ormož). Vem, da se dvojno zemljepisno ime (npr. Šmarje - Sap) piše z nestičnim vezajem, prav tako se pregibljeta obe imeni. Moja primera pa sodita v skupino stvarnih lastnih imen. Menim, da pišemo takšne primere s stičnim vezajem, saj pišemo tudi npr. Ljutomersko-Ormoške gorice, Breznik-Ramovšev pravopis (SP, 2001, čl. 413). Se morda motim?
Zadetki iskanja
O rabi nestičnega vezaja v stvarnem imenu Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož smo že govorili. Zanima pa me, če je v takšnih primerih (npr. v publicističnih besedilih) mogoče vezaj izpustiti - v »uradnem nazivu« tega imena vezaja namreč ni. Menim, da ne, saj gre za priredni sestavini, ki se razlikujeta npr. od Ljubljana center, Maribor Pobrežje. Hvala za odgovor.
Kot Civilna iniciativa Reši sotočje se trudimo za ohranitev sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke. Glede na to, da gre za sotočje dveh Sav, nas zanima, kako je bolj prav
Sotočje Sav ali Sotočje Save in ali lahko v stavku pišemo Sotočje z veliko, glede na to, da gre za zelo pomembno območje v Sloveniji, ki se ga premalo zavedamo.
Sotočje Sav(e?) na Lancovem pod Radovljico je stičišče naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena, ključna točka slovenskega prostora, antipod Triglavu s kulturno-zgodovinskim in simbolnim pomenom za slovenstvo. Zaradi neprecenljivega pomena Sotočja na lokalnem in državnem nivoju kot tudi širše ga je treba zaščititi pred pozidavo in dokončnim uničenjem. V javnem interesu vaščanov, krajanov občine Radovljica in vseh ljudi in turistov je, da ga ohranimo v čim bolj naravni podobi! Ne gre le za turizem »ja ali ne«, temveč za našo skupno pravico dostopa do rek. Glede na njegov širši pomen bi morali vsi imeti prost, spoštljiv in miren dostop, v poklon prednikom, naravi, okolju in svoji duši!"
Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.
Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?
V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).
Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.
Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.
Prosim za pomoč pri zapisu imen mejnih prehodov, ki so poimenovani po naseljih na obeh straneh državne meje. Ali jih zapisati s stičnim vezajem ali nestičnim vezajem po zgledu Občina Miren - Kostanjevica, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, omenjenem v enem vaših prejšnjih odgovorov na vprašanje o razliki med stičnim in nestičnim vezajem?
Na primer: mejni prehod Obrežje-Bregana ali Obrežje - Bregana, mejni prehod Petišovci-Mursko Središče ali Petišovci - Mursko Središče itd.
Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?
Sem upokojenka, a se vsakic, ko izrecem to besedo, slabo pocutim. Izhaja namrec iz istega korena kot ‘pokoj’ in ‘pokojnik’, pa me zares zanima, zakaj. Kaksna je povezava med pokojem, ki naj bi bil cas po zakljucenem aktivnem obdobju zivljenja (sluzbovanju) in pokojnikom?! In ‘pokojnina’?! Ali ne zveni to kot nekaksen denarni nadomestek za pokojnika?! Kako to, da je bil izbran tako ponesrecen termin? Drugi jeziki imajo mnogo primernejse izraze (retired, kar pomeni, da si se na nek nacin umaknil, ali rentner, to je prejemnik rente), zakaj se nismo zgledovali? Upokojenec je zaljiv izraz, ki kar nekako namiguje, da bos kmalu pokojnik, in ni niti najmanj spostljiv do nas starejsih, ki smo se kako zivi in aktivni, vsaj vecina. Zato predlagam v razmislek, ali ne bi bilo vredno poiskati primernejsega termina?
Zanima me, kako pravilno zapisati imena športnih organizacij:
Olimpijski komite Slovenije – Zveza športnih zvez (OKS-ZŠZ) Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK)
Se pišejo z vezajem ali pomišljajem, stično ali nestično? Je v primeru kratice zapis drugačen kot v primeru zapisa celotnega imena?
Brskala sem po vašem arhivu, a nisem znala priti do nedvoumnega odgovora. Zanima me, ali se morda razmišlja o kakšni poenostavitvi pravil na tem področju. Zdi se mi, da je pravilna raba vezaja in pomišljaja postala preveč zapletena, da bi jo lahko usvojili ljudje, ki se ne ukvarjajo poklicno z jezikom.