Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
batriv -a -o pridevnik
varen, miren, zanesljiv
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Prekmurski
bátriven -vna -o prid.
1. pogumen: kak huszar vu francuskom boji po vnôgi batrivni csineny szpômenek posztavo szebi AI 1875, br. 2, 5
2. trden, primeren: Szkrben vért je i na tom, da tak szenô kak ôtavo na sühom i batrivnom meszti szprávi vküp na zimo KAJ 1870, 122
3. miren, varen: ár mili tí Goszpodne szam bátrivno prebivaliscse TA 1848, 4
Celotno geslo Pohlin
dobrohlihen [dobrohlíhǝn] pridevnik

miren, hladnokrven, stabilen

Pleteršnik
hòd, hóda ali: hǫ̑d, hodȃ, m. 1) das Gehen, der Gang, Dict., Mur., Cig., Jan.; očistite pot, da svoboden in miren hod imate k očetu, Krelj; obdrži moj hod po tvojih stezah, Trub.; naš hod ni se uganil od tvojega pota, Dalm.; hod mi počasi gre, C.; (dekle) je dobrega hoda, Npes.-Vraz; — tri ure hoda, drei Stunden Weges, tri dni hoda, drei Tagreisen; — der Marsch, der Zug, Cig., Jan., DZ.; — der Lauf (mech.), Cig. (T.); h. svetlobnih žarkov, Žnid.; — h. ukov, der Studiengang, DZ.; pravilni h. obdelovanja, der regelmäßige Gang der Bearbeitung, DZ.; — 2) pl. hodi, die Gänge, die Gallerien, C.
Celotno geslo Hipolit
miràn pridevnik

GLEJ: miren

Vorenc
miran (miren) prid., F8, imbellis somnus, enu myrnu ſpanîe, ali dobru ſpanîe; opus, optÿ, enu myrnu, ali ne naglu déllu; pacatus, -a, -um, tyh, myrán, pokojen, pres kréga; pacificus, -a, -um, ẛmyrni, tyh, myrán, gnadliu, milostiu; placidus, -a, -um, tih, myrán, dobrotliu, kroták; sedatus, -a, -um, vtolaṡhen, myrn; transquietus, valde quietus, -a, -um, sylnu kroták, tih, myrán; transquillare, myrnu, ali tihu ſturiti, vkrotiti; prim. mirno 
Pleteršnik
mírən, -rna, adj. ruhig; mirno dete; mirno morje; — friedsam; miren človek.
Celotno geslo Pohlin
miren [mírǝn] pridevnik

miren, miroljuben

Celotno geslo Hipolit
miren (miràn, míren) pridevnik

PRIMERJAJ: mirno

Celotno geslo Hipolit
míren pridevnik

GLEJ: miren

Svetokriški
miren -rna prid. miren: morje tihu, inu myrnu im. ed. s poſtane ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu tož. ed. s, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ Taku myrni im. mn. m, de kadar shlishite de ſe dua kregata, ſe pofliſſate taiſte potalashit, inu spravit ǀ tii mijrni im. mn. m malu teshave imaio
Besedje16
miren prid. ♦ P: 21 (TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)
Celotno geslo Hipolit
mirno prislov

PRIMERJAJ: miren

Prekmurski
miròven tudi méroven -vna -o prid. miren: kak mirovna bi bila szmrt KAJ 1870, 51; eſzi ſzlisi mirovno trplejnye KŠ 1754, 15; Mirovno trplênye BRM 1823, VII; Mirovno trplênye KAJ 1848, VII; Dai nam eden mirovni sitek ABC 1725, A7a; da nyim dá mirovni 'zitek KŠ 1754, 220; náj mámo mirovni pokoj KM 1783, 225; Stero, liki kotvo, de mámo i mirovno i trdno KŠ 1771, 680; Ka náſz na mirovno trplejnye nadigávati more KŠ 1771, 534; i ſzád prneſzéjo vmirovnom potrplejnyi KŠ 1771, 27; osznáj'zi me Zmodrousztyov, Zmirovnov trplivosztyov KŠ 1771, 247; I ráj vsze pretrpi Z-mirovnim szrdczom KOJ 1848, 4; jeli njagova mérovna hi'za 'ze vütro nede v-plameni AIP 1876, br. 11, 3; pod predgov je telikájše mérovna bila BJ 1886, 21
miròvni -a -o mirni: Blá'zeni ſzo ti mirovni KŠ 1771, 14; Blá'seni, ti mirovni KMK 1780, 97; i prôti mirovnim na zemli jálne recsi premislávajo TA 1848, 28
Prekmurski
neborlívi -a -o prid. miren: Potrejbno je zato püſpeki biti neborlivomi KŠ 1771, 637
Pleteršnik
pítən 2., -tna, adj. nahrhaft: pitna trava, Rodik-Erj. (Torb.); korenje, pitno za živino, Z.; schmackhaft, Miren pri Gorici-Štrek. (Let.).
Prekmurski
pokójen -jna -o prid. miren: Tam bode od grejha ſzrczé pokojno BKM 1789, 80; naj pokojni i tihi 'zitek pelamo KŠ 1771, 636; pokoino noucs vezdai dai SM 1747, 66; Ti ſzám tiho ino pokojno vcsini pamet mojo KŠ 1754, 226; naj i jaſz pokojno düſo mám KŠ 1771, 595; pokojno noucs nám ti vszejm dáj KM 1783, 225; Na pokojno v-kmicsnom grobi prebivanye SŠ 1796, 56; I znáſajte ſze pokojni biti KŠ 1771, 620
pokójni -a -o sam. pokojni, rajni: odetoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8; da je med nami i med pokójnimi velika meja KOJ 1845, 96
Prekmurski
pretrpèti tudi preterpèti -ím dov. pretrpeti: nego leprai nakoliko moremo preterpeti SM 1747, 56; da bode mogao vſze ſzmrtne bolezni dobro volno pretrpeti KŠ 1754, 244; naj vſze nevoule ſztálno pretrpeti moremo KMK 1780, 31; Dáj nam I mirovno vſzenevoule v'zitki pretrpeti BKM 1789, 424; ſzproſzi meni miloscso, naj nevoule dobrovolno pretrpeti KM 1783, 83; Gotov szi bio ti vsze pretrpeti KAJ 1848, 223; Pokreipi me, da mirovno preterpim SM 1747, 56; Rad i sztrasno szmert pretrpim Za düse prijátela KAJ 1848, 221; Oh kak vnogo pretrpis BKM 1789, 203; Blá'zeni je on mou'z, ſteri ſzkü'závanye pretrpi KŠ 1754, 175; Za náſz vſzej ſzmrt pretrpi BKM 1789, 107; I ráj vsze pretrpi Z-mirovnim szrdczom KAJ 1848, 4; csi vsaloſzt opádnes volnojo pretrpi SM 1747, 89; Ka ne mores preobrnouti, ono mirovno pretrpi KM 1790, 16; I vſze nevoule pretrpmo BKM 1789, 296; hüdo tudi volno pretrpmo KOJ 1845, 105; Hüdo z-hüdim ne placsüjte, nego ono krotko pretrpte KM 1790, 70; Dugo 'siveli ne bodte, Edno malo pretrpite SŠ 1796, 153; trikrát ſzam ládje trtyé pretrpo KŠ 1771, 549; kai ſzi prekleſztvo moje, ino ſzmert mojo na tébe vzél, ino preterpo SM 1747, 52; tvoje 'saloſzti, ſtero ſzi na etom ſzvejti pretrpejla KM 1783, 82; je on kris preterpo SM 1747, 28; Sto je na etom ſzvejti vecs táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; Ár je on ſzmrt pretrpo BKM 1789, 19; i raztrgávanye poiſtva vaſega ſzte zradoſztyov pretrpeli KŠ 1771, 690; Galileánczi ka ſzo tá pretrpeli KŠ 1771, 215
pretrpéči -a -e
1. znosen: ka ſzi ti náſz vu pretrpécsem zdrávji i méri gori obüdo KŠ 1754, 223
2. miren, potrpežljiv: tákse sztvári, steri pa szamo z-náraszom 'zivéjo, szo krotki, pretrpécsi AIP 1876, br. 5, 7
pretr̀pleni -a -o pretrpljen, prestan: Zgüba pri Várni tocskar pretrplena je Hunyadia podbádala KOJ 1848, 55; steri sze je povüpao tocskar za volo neszrecse pri Várni pretrplene Krála odsztaviti KOJ 1848, 58; nikaj ne pozábi tak tesko csemi cslovek, kak od hüdovolnih pretrpleno oszramotejnye KOJ 1845, 32; Tak da pôleg vnogo vihére pretrplenim rásztom rô'za cveté AIP 1876, br. 7, 6
Svetokriški
siguren -rna prid. varen: gvishnu ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu tož. ed. m meiſtu preneſti (V, 415) presež.> na tiga je bil sapiſſal … Brebivalszhe tu ner ſihurnishi im. ed. s (IV, 110) ← furl. sigûr, ben. it. sigur < lat. sēcūrus ‛varen, brezskrben, miren’
Svetokriški
tih -a prid. 1. tih, molčeč: On je kakor ena Ouza k' saklanju pelan, inu tih im. ed. m, kakor enu Jagne, pred tem kir jo ſtrishe ǀ de ta dua bi bila tiha im. dv. m, poterpeshliva ǀ cilu yh nemorio vidit, kadar ſo tihe im. mn. ž, poleune 2. miren: vſi ſo imeli potonit sa volo tiga nepokorniga Iona, ga popadeio, inu v' morje versheio, kprezej tu morje tihu im. ed. s, inu myrnu poſtane ǀ temu S. imenu je bilu pokornu Nebu, kadar S. Miklaush mu je bil ſapovedal de s'oblazhniga, inu ſtrashniga ima jaſſnu, inu tihu im. ed. s poſtati na tihem na skrivaj: ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi na tihim poklizheio ǀ parvi krat je bil prishal na tihim de obeden nej vèdel ǀ na tihem jem ſapovej ǀ na tihijm vun je s'njo shal ǀ potegne natihim ſvoj nash, inu tiga Goſpuda v' trebuh prebode
Število zadetkov: 26