Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
cókast, adj. besudelt: cokasta miza, C.
Pleteršnik
črvojẹ̀d, -jẹ́da, adj. = črvojeden: črvojeda miza, Jurč.
Pleteršnik
gúgati, -gam, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln; — wackeln, Cig., Jan.; zob, miza, guga (guglje), Cig.; schwanken, Cig., Jan.
Pleteršnik
kámen, adj. steinern, Stein-, Mur., Cig.; Pod lipo stoji miza, Oj miza kȃmena, Npes.-Vraz; zagledne kameno mizo, Npr. (vzhŠt.)-Kres; kameni ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); kameno olje, das Steinöl, das Petroleum, Cig. (T.), Levst. (Nauk), Žnid.; kamena smola, das Erdharz, Erj. (Min.); kamena posodba, steinerne Gefäße, Raič (Slov.); tudi: kamę̑n, Mur., Vrt.
Pleteršnik
kȃmenat, adj. steinig; na kamenato vsejati, Trub.; — steinern; miza kamenata (nav. kȃmnata); kamenata sol, das Steinsalz, Vod. (Izb. sp.).
Pleteršnik
klę́cati, -cam, -čem, vb. impf. 1) mit den Füßen knicken, in die Knie sinken, Cig., C., Dol.-Mik.; konj kleca, Soška dol.-Erj. (Torb.); konji klecajo pod težkim bremenom, Vrt.; — hinken, C.; knicken: kolena, noge mi klecajo, M., Soška dol.-Erj. (Torb.); — wackeln: stol kleca, Notr.; miza kleče, C.; — zuschnappen (vom Schnappmesser): nož kleca, Z.; — 2) wackeln machen, schütteln, Šol., C.; stol k., BlKr.; — k. iz koga kaj, jemandem etwas zu entreißen suchen, C.; — k. se, wackeln: zob se mi kleca, BlKr., (kleče) Soška dol.-Erj. (Torb.).
Vorenc
klop žF10, abacus, abaciena klop, en ſtol, ali miẛa ẛa buque; hexeresena barka, v'kateri ſedy ſheſt zigarjou na eni klopi; juga naviumklopy ṡa brodarṡke zigarje; quinqueremisena galea s'peteimi veſli na eni klopi; scamnum, -nien ſtól, ali klóp; sella, -aeſedlu, ſtol, klóp; subselliaſtoli, ali klopi teh rihtarjeu; transtra, -orumklóp, ali v'prég poſtavlena deṡka, ali trami, na katerih ſe ſedy, voṡke klopy; trapeza, -aeena meinarṡka, ali eniga meinîavza klóp, ali miṡa
Celotno geslo Pohlin
koščenek [koščẹ̑nǝk] (koščenik, koščenka) samostalnik moškega spola
  1. igralna miza
  2. igralna kocka
Pleteršnik
lednȋški, adj. Gletscher-: l. ulom, die Gletscherlawine, ledniška groblja ali griža, die Gletschermoräne, ledniška miza, der Gletschertisch, Cig. (T.).
Pleteršnik
líndək, adj. indecl. eben, glatt, Gor., Dol.-Levst. (M.), BlKr.; lindek kakor miza, Levst. (Rok.); ne more l. govoriti, l. izgovarjati besede, nema l. jezika, er hat keine fertige Zunge, Dol.-Levst. (M.); (lintik mu teče govor, Poh.; — l. človek, gewandt, Poh.); prim. nem. lind = nicht rauh. (?)
Pleteršnik
májati, -jam, -jem, vb. impf. 1) hin und herbewegen, erschüttern, wanken machen; drevce m.; — schwankende Bewegungen machen: z glavo m.; — vreme maje (vse je napravljeno na dež, ali vendar se drži, da še ne gre), Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) m. se, wanken, schwanken, wackeln; miza, steber se maja; zob se mi maja; za glavo se mu maja, es gilt seinen Kopf, Cig., Ravn.-Mik.
Pleteršnik
mẹnjȃvski, adj. Wechsler-, Cig., M.; menjavska miza, Cig., Trub.
Pleteršnik
mȋrnat, adj. gemauert, C.; mirnata miza, Kor.-C.; mirnata kajža, Npes.-Schein.
Pleteršnik
míza, f. der Tisch: za mizo sedeti, am Tische, um den Tisch herum sitzen; pri mizi, beim Tische, in der Nähe des Tisches; na mizo nositi, auftragen.
Celotno geslo Pohlin
miza [míza] samostalnik ženskega spola

miza

Vorenc
miza žF34, abacus, abaciena klop, en ſtol, ali miẛa ẛa buque; cibillaokrogla miẛa; discumbereper miṡi ſedéti, k'miṡi ſeſti v'en ſèſſel; mappa, -aepert na miṡo; mensa, -aemiṡa; mensa undulataena vloṡhena miṡa
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
miza žDat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Svetokriški
miza -e ž miza: Zhudna je bila Misa im. ed. krajla Mida, na kateri vſe spishe ſo ſe v'ſlatu preobernile ǀ miſa im. ed. pomeni ſakonski ſtan ǀ s'ſmejham od mise rod. ed. vſtaneio, inu vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ nekatere vduve, de ſi lih ſtare ſo dekelze pretekle, inu od miſe rod. ed. odrinile ǀ ti kershenik k'misi daj. ed. ſedesh ǀ nikuli nej k'miſi daj. ed. sedil, ampak de ſtu inu drydeſſeti riht je na miſi mest. ed. vidil ǀ aku naſs bodo Krajlevi mysi daj. ed. perpuſtili ǀ pred ſobo vidi miſo tož. ed. polno slatkijh shpijsh ǀ hozhe capuna na miso tož. ed. poſtavit ǀ na ſrèd plaza je bil postavil eno lepo mjso tož. ed. ǀ takushnim per Misi mest. ed. tu pervu mejstu ſo dali ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi mest. ed., nikar na posteli ǀ Iesus per mysi mest. ed. tiga Farisea ſe najde ǀ pod miſo or. ed. najde enu gnilu jabuku ǀ po tem Kir je bil Afrikanerij premagal je bil petdeſsent taushent mys rod. mn. pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy naloshit ǀ Tishler nemore jejſti dellu ſvojh rok, namrezh skrinje, olmare, inu mise tož. mn. ǀ vſe s'Tempelna vun ſtepe, inu miſe tož. mn. okuli verſhe ← rom. *mẹ̄sa < lat. mensa ‛miza’
Besedje16
mize oskrbljenje gl. miza, oskrbljenje ♦ P: 1 (JPo 1578)
Pleteršnik
mízica, f. dem. miza, das Tischchen; — božja m., die Patene, C.
Pleteršnik
, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
Število zadetkov: 37