Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
Pleteršnik
kupíłən, -łna, adj. 1) vom Kauf herrührend, Kauf-, gekauft, Mur., Cig.; kupȋłno sukno, gekauftes Tuch, C.; kupilna obleka, (t. j. pražnja, ki ni iz domačega pridelka), BlKr.; kupilno blago, Svet. (Rok.); vaša oblačila so zdaj večjidel kupilna, Vrtov. (Vin.); moški niso imeli na sebi nič kupilnega razen klobuka, LjZv.; — 2) Kauf-: kupilni list, der Kaufvertrag, Dalm.; — 3) käuflich, Mur., kupilna razpela, LjZv.
Pleteršnik
moškàt, -áta, adj. = moški, mannhaft, stolz: tako moškato stoji! jvzhŠt.
Pleteršnik
móški, adj. 1) Manns-, Männer-, männlich; m. spol; moška obleka; moška leta, das Mannesalter; — mannhaft, moško se vesti; moško se braniti; — stolz: moško se držati; ali je žena tako moška? Zv.; — = kmetski: to je moško ne graščinsko, Rib.-Svet. (Rok.); — 2) moški, eine Person männlichen Geschlechtes, die Mannsperson; nobenega moškega ni bilo v družbi; dve ženski in pet moških; tudi: moškì.
Pleteršnik
možàt, -áta, adj. 1) = moški: mannhaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; možato odgovarjati, nk.; — 2) mannbar, heiratsfähig, C.; dekleta so možata, Zora.
Pleteršnik
nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš (namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.-Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
Pleteršnik
opȃnək, -nka, m. der nationale Riemenschuh; — neko obutalo, katero nosijo samo ženske, moški ne, Staro Sedlo-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
opȃnkar, -rja, m. moški, kateri opanke nosi, M.
Pleteršnik
opasíca, f. 1) der Leibgurt, die Leibbinde, Jan., Štrek., Svet. (Rok.); moški pas, nekaka dolga ozka ruta, rdeča ali višnjeva, kakršne so nekdaj nosili stari možje, da so se "opasavali" ž njimi, Lašče-Erj. (Torb.); — 2) = debela palica, Erj. (Torb.).
Pleteršnik
prevǫ̑za, f. das Überband, die Bandschnur, Mur., Cig., Jan., Mik., Lašče-Erj. (Torb.), Polj.; moški so nosili široke klobuke s prevozami, Bes.
Pleteršnik
rátən, -tna, adj. 1) gedeihend, žito je ratno, Erj. (Torb.); — dick, Cig., Jan., M.; — gut: ti nisi nič ratnejši od njega, Lašče-Erj. (Torb.); — 2) trotzig, Jan.; "glej, kako ratno gre!" (rekše, po koncu, moški), Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. nem. gerathen = gedeihen.
Pleteršnik
režȗn, m. moški, kateri se rad smeje, Z.
Pleteršnik
spòł, spóla, tudi: spọ̑ł, spọ̑la, spolȗ, m. 1) das Geschlecht; moškega spolu, Dalm.; ženski s., Trub.; lepi s., das schöne Geschlecht, Cig., Jan., nk.; po spolu iti, sich begatten, Cig.; — das Geschlecht (in der Grammatik), Cig., Jan., nk.; — die Gattung, ogr.-Valj. (Rad); — 2) = rod, das Geschlecht: David govori v imenu človeškega spola, Jsvkr.; človeškega spola šola, Mik.; — 3) die einzelne Person eines Geschlechtes: moški s., das Mannsbild, Meg.; osemdeset moških spolov, Dalm.; vse moške spoli pobosti, Dalm.
Pleteršnik
žȋłnik, m. 1) der Magenkrampf, die Darmwinde, C.; — 2) = žilna bula, der Aderkropf, Cig.; — 3) der Wegerich: moški ž. (plantago major), ženski ž. (p. minor), C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
báči -ja m stric, starejši moški: drági moj bajcar bácsi KAJ 1870, 84
Prekmurski
gòri skr̀miti ~ -im dov.
1. vzrediti: kmetovavci nej káksega lejpoga 'sivincseta szmeli goriszkrmiti KOJ 1848, 79; Skvorjánec mláde szkrbno goriszkrmi KAJ 1870, 99
2. vzgojiti: Paszko je meo na mladino, naj sze vu bo'sem sztráhi po soláj ino vu potrejbnih znányaj goriszkrmi KOJ 1848, 122
gòri skr̀mleni ~ -a ~ -o vzgojen: dober ſzluga bodes Jezus Kriſztuſov, liki ki ſzo gori ſzkrmleni vu ricsej vöre i dobroga návuka KŠ 1771, 639; moški odvetki nego nej szo vszáksi za kraluvanye goriszkrmleni KOJ 1848, 14
Prekmurski
mòški tudi mòžki -oga m moški, mož: vſzáki mo'zki, vſzáka 'zenſzka knige neſzé BKM 1789, 6; najbi moski ednoga pomocsnika meo SIZ 1807, 7; cslovek je ali mo'zki KAJ 1870, 30; je nyou k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; vſzi krſztsanye mo'zki i 'zenſzke KŠ 1754, 104; mo'zki zmo'zkimi KŠ 1771, 449; Nestimajte Moski KOJ 1845, 42
Prekmurski
mòški -a -o prid. moški: Moska sznájsnoszt KOJ 1845, 42; Nej od mo'zkoga ſzemena KŠ 1754, 107; Ar ſze je nej od mo'zkoga ſzemena BKM 1789, 20; Nej ſzamo moskomi ſzpouli KŠ 1754, 65; Sodomia, csi ſze zmoskim ſzpoulom KŠ 1754, 42
Prekmurski
móuž tudi móž -á m
1. mož, poročen moški v odnosu do svoje žene: Martius Mou's KMS 1780, A7b; mou'z ſze naj za 'zeno, ſter je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; Jo'zef pa nyé mou'z KŠ 1771, 6; Obá-dvá hi'snika pa, mou's ino 'sena SIZ 1807, 10; vjedinoſzti ednoga mo'zá i edne 'zené KŠ 1754, 46; i pod obláſztyom ſzvojega mo'sá 'ſivé KM 1796, 7; szlêdnyi pogléd mo'zá vidévcsi AI 1875, kaz. br. 7; i dála je ſzvojemi mouſi SM 1747, 6; ino ſzo ſze kmou'zi dávale KŠ 1771; bi cserí k-mó'si dávali SIZ 1807, 6; Jákob je pa poroudo Józefa mo'zá Márie KŠ 1771, 5; naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; mo'zouv KŠ 1771, 633; ni kmo'zom dávale KŠ 1771, 74; niti kmo'zám dávale KŠ 1771, 141; i 'zenám je prepovejdano lüczke mo'zé po'zeleti KŠ 1754, 65; mo'zé KŠ 1771, 702
2. odrasel moški: Blá'zeni je on mou'z, ſteri KŠ 1754, 175; i ovo eden mou'z pun gobe KŠ 1771, 180; ali bode za nyou mou's KOJ 1845, 5; Blá'zen je on mo'z TA 1848, 3; Pri grobi enoga mou'sa KOJ 1845, 130; priglihávani bode kbláznomi mou'zi KŠ 1771, 23; mo'zá i 'zeno je nyidva ſztvouro KŠ 1754, 95; Vi Mosje zGalilee SM 1747, 15; naj mou'zje molio KŠ 1754, 149; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite KŠ 1771, 342; Oni ſzo tákſi mou'sje bili KM 1796, 73; na stere meszto sze od krála táksi mo'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2; réda verni Bo'zi mou'zov KŠ 1754, 4b; ſtiri jezero mou'zov KŠ 1771, 52; ſtiri ſztou mou'sov je vzéo ſzebom KM 1796, 22
Prekmurski
možák -a m odrasel moški: dvá imenitniva Mo'sáka KOJ 1848, 10; ovo, trijé mo'zátzke te iſcsejo KŠ 1771, 372; Tam ſzo králeſzki mo'záczke BKM 1789, 421; Tam ſzo králeſzki mo'záczke SŠ 1796, 116; postenoga 'sitka mo'sáczke KOJ 1914, 136; Vnougi imenitni mo'sáczke KOJ 1845, 59; po pobo'zni i moudri mo'zákov gyedrnoſzti KŠ 1771, A5a; Doli idoucsi pa Peter ktim mo'zákom KŠ 1771, 372; kaj je eſcse vſzákſem vrejemeni mo'záke pobüdo KŠ 1771, A2b
Število zadetkov: 3378