Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
abrazíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
  2. 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
SSKJ
álga -e ž (ȃ) nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal; morske alge
 
bot. rdeče, rjave, zelene alge; bičkaste alge; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae
SSKJ
bíbavica -e ž (ī) izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevali so bibavico
 
navt. mrtva, srednja, živa bibavica z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko
SSKJ
brezglávec -vca (ȃ) ekspr. brezglav, nepremišljen človek: tako ravna le brezglavec
♦ 
zool. brezglavci ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania
SSKJ
cevosŕčnica -e ž (ȓ) nav. mn., zool. ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo; brezglavec
SSKJ
čér -í ž (ẹ̑) nav. mn. večja, ostra skala: težko se je bilo izogibati nevarnim čerem in pečinam; ladja nasede na čeri; ostanki snega med čermi; koralne, morske čeri; izprane, ostre čeri; samotna čer na pobočju; pren. s prijaznimi besedami se je v pogovoru izogibal nevarnim čerem
SSKJ
črevoškŕgar -ja (ȓ) nav. mn., zool. majhne morske živali, ki imajo del črevesa prilagojen za dihanje, Enteropneusta
SSKJ
depresíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija
  2. 2. potrtost, pobitost: neuspeh pri izpitu je povzročil v njem depresijo; moralna depresija; roman pripoveduje o notranjih konfliktih in depresijah ljudi med vojno / življenjska depresija
  3. 3. geogr. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine: terenska depresija; depresija ankaranske ravnice
  4. 4. ekon. doba v gospodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi: splošna gospodarska depresija; depresije in recesije
  5. 5. meteor., navadno v zvezi barična depresija področje nizkega zračnega pritiska: barična depresija povzroča slabo vreme
SSKJ
desalinizácija -e ž (á) spreminjanje morske vode v sladko, razsoljevanje: naprave za desalinizacijo / desalinizacija morske vode
SSKJ
eléktričen -čna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na elektriko:
    1. a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem
    2. b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje
    3. c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna
    4. č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost
  2. 2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno
    ♦ 
    agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; muz. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae
    eléktrično prisl.: električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.: pog. v službo se vozi z električno s tramvajem
SSKJ
glaváč -a (á) slabš. kdor ima debelo, veliko glavo; debeloglavec: tega glavača ni težko opaziti med množico / kot psovka tebi se ne da nič dopovedati, glavač trmasti
♦ 
bot. glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi ali belkastimi cveti, Echinops; zool. glavači morske ali sladkovodne ribe z zelo veliko in široko glavo, Cottidae; roparski kiti z veliko glavo in močnim zobovjem v spodnji čeljusti, Physeteridae
SSKJ
globína -e ž (í) 
  1. 1. razsežnost v navpični smeri navzdol: meriti globino; globina jezera je deset metrov; globina in širina prepada / globina oranja
     
    kulturni razvoj v globino in širino glede na intenzivnost in obseg
    // razsežnost v vodoravni smeri v notranjost: globina omare / ta slika ima globino daje vtis prostora
    // oddaljenost od površine v navpični smeri navzdol: najdišča so bila v globini dveh metrov; globina potresnega žarišča
  2. 2. lastnost globokega: reka je zaradi globine in vrtincev nevarna
  3. 3. prostor, ki je nižje, globlje od okolja: deževnica odteka v globino; kamen je padel v globino / raziskovati morske globine; pren. nekje v globini se je zavedal svoje krivde
  4. 4. srednji, razmeroma precej oddaljeni del česa: gosto zarasla globina gozda; iz globine gozda so se slišali klici; pren. globina noči
    // najbolj oddaljeni del česa v vodoravni smeri: zaradi mraka globine sobe ni bilo videti; v globini sobe je obešena velika slika; v globini ozke ulice sveti medla luč; pren. globina oči; globine podzavesti
  5. 5. ekspr., z rodilnikom visoka stopnja, intenzivnost čustvene prizadetosti: globina čustvovanja, hrepenenja, ljubezni / globina umetniškega ustvarjanja / globina pesmi
    // dobra premišljenost, dognanost: globina ideje, naziranja / etična globina in objektivnost kritike
  6. 6. s prilastkom glavni, bistveni del česa: znal je odkriti globino stvari / globina duše / dokopal se je do človeških globin
  7. 7. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi globina duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz globine srca ga je sovražil; v globino duše mu je žal
    ♦ 
    strojn. globina navoja polovica razdalje med njegovim zunanjim in notranjim robom
SSKJ
grenkôba -e ž (ó) 
  1. 1. lastnost, značilnost grenkega: grenkoba morske vode / začutil je grenkobo v ustih grenek okus
    // pri njih sem užil mnogo grenkob težkih, neprijetnih stvari
     
    agr. bolezen črnega vina, ki mu daje grenek okus
  2. 2. duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: polastila se ga je grenkoba; govoril je z grenkobo v srcu
SSKJ
grózdje -a (ọ́) več grozdov, grozdi: grozdje zori; mastiti, stiskati, trgati grozdje; suho grozdje / belo, črno grozdje; namizno grozdje
♦ 
zool. morsko grozdje vijoličasta jajčeca navadne sipe, obešena na morske rastline
SSKJ
hrustánčnica -e ž (ȃ) nav. mn., zool. morske ribe, ki imajo ogrodje iz hrustanca, Chondrichthyes: hrustančnice in kostnice
SSKJ
iglokóžec -žca (ọ̑) nav. mn., zool. zvezdasto somerne morske živali, porasle z bodicami, Echinodermata
SSKJ
izlóčanje -a (ọ́) glagolnik od izločati: izločanje mleka iz mlečnih žlez; izločanje seča, znoja; izločanje organizmu škodljivih snovi / izločanje soli iz morske vode / izločanje tovornjakov iz prometa / izločanje igralcev iz nadaljnjega tekmovanja
 
anat. žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; biol. notranje izločanje neposredno v kri ali mezgo
SSKJ
izlóčati -am nedov. (ọ́) 
  1. 1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: jetra izločajo žolč; izločati mleko; skozi kožo se izločajo organizmu škodljive snovi; izločati hormone v kri; z dihanjem se izloča vlaga / izločati bolezenske klice / drevo izloča smolo
  2. 2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem izločati mesu kosti; s kuhanjem izločati vodo iz surovega masla / publ.: izločati sredstva za izobraževanje; izločati posamezne obrate v samostojne enote osamosvajati
    // delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločati blago slabše kakovosti iz prodaje; izločati tovornjake iz prometa / redko izločati škodljive vplive odpravljati, odstranjevati
    // s kemijskim, fizikalnim postopkom prihajati do česa: izločati sol iz morske vode; cink se izloča na katodi
  3. 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: izločati posamezne probleme
    izlóčati se 
    1. 1. publ. nastajati, oblikovati se: proletariat se je izločal iz neposedujočih množic
    2. 2. ekspr. kazati se v obrisih: iz teme so se izločale posamezne hiše
SSKJ
izméničen -čna -o prid. (ẹ̄) ki se medsebojno menjava v zaporedju: ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; izmenično premikanje rok in nog; izmenično upadanje in naraščanje morske gladine / izmenični delovni čas delovni čas, ki se glede na del dneva periodično menjava; iskati žensko za izmenično pomoč v gospodinjstvu; izmenično delo delo v izmenah
♦ 
agr. izmenična rodnost rodnost vsako drugo, tretje leto; elektr. izmenični generator generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; izmenični motor motor na izmenični tok; izmenični tok tok, katerega smer se periodično spreminja; izmenična napetost napetost, katere smer se periodično spreminja; geom. izmenična kota kota na različnih straneh prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice; šol. izmenični pouk pouk istih učencev, ki se glede na del dneva periodično menjava
    izménično prisl.: z možem delata izmenično; izpraševali so ga trije, in sicer izmenično
SSKJ
jéž -a (ẹ̄) 
  1. 1. majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesa: jež piha, teka, se zvije v klobčič
     
    redko ostriči si lase na ježa zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; ostriči se na krtačo
    // torta v obliki ježa: nabosti ježa z mandeljni
  2. 2. navadno v zvezi morski jež majhna morska žival z bodicami, podobna kepi; morski ježek: odstraniti morske ježe s kopališča
  3. 3. grad. težek valj s stožčastimi izboklinami za tlačenje zemlje: utrjevati napeljane plasti z ježi
    ♦ 
    voj. štirikraka ovira iz betona ali železa, ki se uporablja proti oklopnim vozilom
Število zadetkov: 96