Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]
    1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
      1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
    2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
      2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga]
    1. spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
      1.1. objava na takem spletnem mestu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’
gluhoslepôta gluhoslepôte samostalnik ženskega spola [gluhoslepôta]
    stanje osebe s hkratno izrazito okvaro sluha in vida
ETIMOLOGIJA: gluhoslep
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]
    1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum
      1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
      1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
lenívec lenívca samostalnik moškega spola [lenívəc]
    1. sesalec z manjšo glavo in dolgimi kremplji, ki se giblje zelo počasi, živeč v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Bradypus, Choloepus
    2. ekspresivno len, počasen, neaktiven človek
STALNE ZVEZE: dvoprsti lenivec, orjaški lenivec, triprsti lenivec
ETIMOLOGIJA: iz leniv iz len
preprédati preprédam nedovršni glagol [preprédati]
    1. ekspresivno biti razširjen po površini v obliki mreže
      1.1. ekspresivno prekrivati površino s svojim gibanjem, pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže
    2. ekspresivno delati, da se kaj pojavi, razširi v obliki mreže
    3. ekspresivno biti prisoten skoraj povsod, v veliki meri
ETIMOLOGIJA: prepresti
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
spredèn spredêna spredêno in sprêden sprêdena sprêdeno tudi spréden sprédena sprédeno pridevnik [spredèn] in [sprêden] tudi [spréden]
    1. ki nastane iz kosmov s sukanjem, tanjšanjem
    2. ekspresivno ki je narejen, zasnovan tako, da so posamezne enote med seboj povezane
ETIMOLOGIJA: spresti
sprêsti sprêdem tudi sprésti sprédem dovršni glagol [sprêsti] tudi [sprésti]
    1. izdelati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. narediti pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
FRAZEOLOGIJA: spresti mrežo (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa)
ETIMOLOGIJA: presti
zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti]
    1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka
      1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
    2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje
      2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
      2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
    3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
      3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: presti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bankomát -a m (ȃ)
avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik posebne kartice dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle: dvigniti denar na bankomatu; delovanje, uporaba bankomatov; mreža bankomatov
SSKJ²
bankomáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bankomat: bankomatna mreža; bankomatna provizija
SSKJ²
bankomátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bankomat: bankomatska kartica; bankomatska mreža; bankomatska provizija; bankomatsko poslovanje
SSKJ²
brána -e stil. ž, rod. mn. brán (á)
1. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje: branati z brano; zoral je in povlekel z brano; členkasta, lesena, železna brana
2. nekdaj velika mrežasta vrata: po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano
3. nar. gorenjsko del kozolca med dvema stebroma; okno: brane so natlačene s snopjem
♦ 
grad. mreža vzdolžnih in prečnih nosilcev pod cestiščem pri mostovih
SSKJ²
dílerski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na dilerje: dilerski biznis, trg / dilerska mreža
SSKJ²
drága2 -e ž (á)
knjiž. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna: loviti ribe z drago
SSKJ²
dratén -a -o prid. (ẹ̑)
nižje pog. žičen: dratena mreža
SSKJ²
drédža -e ž (ẹ̑)
rib. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna; strgača, draga2:
SSKJ²
dríftski -a -o (ȋ)
pridevnik od drifter: driftska mreža
SSKJ²
ênožíčen -čna -o prid. (ē-ȋ)
ki je iz ene žice: mreža ima enožične zanke
 
elektr. enožični vod vod, ki je iz ene žice, enega vodnika
Število zadetkov: 387